Recimo: prej bodo na Marsu ljudje kot bi - na primer - Gorenjci zmogli skupno pasje zavetišče za vse občine. Grdo do sorojakov? Ne, izkušnje. Te so vedno pogojene z neizmerno zaplankanostjo, ki jo pospešuje naš "nacionalni=pokrajinski značaj". Ta je doma v vsakem Gorenjcu pomalem - a nobeden tega ne bo priznal! Zato nimamo tistih povezav, ki sejih ne da ukazati, ki so narodu/človeku lastne ali si jih vsaj privzame. "Stopiti skupaj": prijazno in lepo geslo, a kdor ga skušal izvesti - izpade teslo!
Si predstavljate torej, da se poenotimo pri skrbi za živali, če se pri ljudeh ne moremo? Da nakažemo in pokažemo, da skupen interes za dobro stvar lahko pokaže, da smo Gorenjci sposobni skupne projekte skupaj uresničiti!?
Ne bo šlo. Ker smo do zdaj prevečkrat dokazali, da so župani navadno petelini na vaških kupih gnoja, ki bi že ob namigu, da je Kranj gorenjska prestolnica, dvignili obrvi: ja, a ni to Bled ali Cerklje ali Železniki ali...?
Iskanje skupnih projektov in skupnih ciljev ja na papirju lahko. Bi lahko povezali ves gorenjski turizem in mu dodali vsa smučišča in žičničarje? Nononono, ta je krepka! Bi lahko Gorenjci imeli fuzbal klub, vreden navijanja in bi dokazali, da Maribor ni edini tak model v Sloveniji? Dajte no: koga to briga...
Zapisano je pomembno zato, ker bo jutri /pojutrišnjem ali..../ Gorenjska uradno pokrajina. Kjer bodo okvirji znani. Ali ne bi bilo koristno, da bi jo pričakali z drugačno miselnostjo? Včasih smo komu rekli, da naj "gre v Trst glavo zamenjat", ker se je tam vse dobilo, pri nas pa nič?!
Zdaj se pri nas vse dobi, le zdrava pamet in občutek, da 200 000 ljudi skupaj lahko naredi več kot le eden, je še vedno treba kam drugam iskat... Pasje zavetišče Gorenjske? Utopija, čisto zares!