Kdor pozna Branka Fartka in njegov zavod za šport, mu je vse jasno. Logično se mu zdi, da tak človek lahko odkloni nagrado v letu, ko je moral izpeljati eno največjih naložb v športu zadnjih let. Pa ni "vzel" nagrade direktorju. O vzrokih nič. Sam se je odločil. V tem je vse bistvo: nekdo tako ravna iz načelnosti, nekdo iz preračunljivosti, nekdo...Branko Fartek je torej tiste evre pustil v proračunu, vse pa naredil 100% kot je bilo treba...
Ne kažem s prstom na gledališče in direktorico, ker bi ji zavidal uspešnost. Skrbi tudi med krizo so. Toda: 15% obseg dela? Pa brez sramu vzeti samo tisto kar ti pripada? To so dvomi, ki pa za javni sektor večkrat padejo v vodo ob prvi priložnosti, ko je treba pač izkoristiti ugodnosti, ki so na voljo.
Vodilni ljudje so ogledalo zavodov. Branko Fartek ni zgled zaradi evrov, ki jih ni vzel. Je pač človek, ki je dal pečat vsemu temu kar počne. Z napakami vred. Ker brez njih ni nihče. Zato pa je logično, da mi izpostavljamo take ljudi. Ker malo govorijo in veliko naredijo.
Nagrade v času virusa so pod drobnogledom javnosti. Ker so primeri (ne)nagrajenih zgovorni. Ter tudi veliko povedo o ljudeh. Javno = zanimiva beseda. In pomembna. Zato je treba vedeti, kdo v javnosti z javno funkcijo skrbi za javen ugled ustanove, ki jo vodi in -sebe. Zato niso ključni evri ampak kaj drugega.
Javni zavodi so (malo dobička so prikazali kot kozmetiko poslovanja...) v času virusa porabili skoraj ves denar ob seveda povsem drugačnih okoliščinah in rezultatih in dogodkih. Tudi to veliko pove, kajne?