Vsi imamo prenizke plače. No, sam je nimam: prejemam nadomestilo za nezaposlenega. Ali jo ima Bojan Kos, v bistvu novinarski kolega na PU Kranj? Nikakor ne: decembra je zaslužil 5440 evrov bruto. Hudiča, kako? In tako se danes o plačah policijskih snažil in tajnic in vseh ostalih sprašuje vsa Slovenija. Ker so plače (sploh tistih v državnem sektorju) od nekdaj kost za glodanje, temelj za zavist, primerjave...
Minister Hojs je izpostavil Bojana Kosa. Pa ne samo njega: vse policiste in sploh tam zaposlene. Ker vsaj malo poznam delo Bojana Kosa (njegove rezultate dobivam ob sobotah, nedeljah, praznikih), lahko mirno zapišem, da je daaaaaleč najboljši predstavnik za stike z javnostjo naše policije. Iskreno zapisano: sem mu že rekel, da bi pod njegova sporočila lahko samo pristavil svoje ime in bi imel delo opravljeno. Zdaj je "na prangerju", zasluženo ali ne - njegova plača je naša kost za glodanje.
Zadnjič je policist posredoval v pomoč vozniku tovornjaka, ki je zašel v naši vasi. Najprej je prostovoljno pomagal pri zapleteni birokraciji, nato je pomagal pri reševanju tovornjaka iz zagate. Ves čas je bil do vratu zapet in pojasnil je zakaj: nosil je neprebojni jopič! Ker nikoli ne ve, ali bo dobil čaj od zadovoljnih občanov, ali ga bo nekdo "štihnil" kot se dogaja. Je torej tudi on preplačan, ker dežura vse dni in...?
Poniglavost objave plač je nekaj, kar do zdaj še nismo doživeli. Ne zato, ker bi plače ne bile javne ampak zato, ker so se z ministrovo žlehtnobo razkrile vloge v policiji, ki so (tudi) tajne, zaupne. Zdaj niso več. In Slovenija ima kost za glodanje in zgražanje.
Mene je zmotilo nekaj drugega kar me moti že dolga leta: razmerje med tistimi, ki so policisti v pisarnah in tistimi, ki jih srečam v mestu. Oziroma jih ne srečam...