Kultura in prosveta - to naša bo osveta! Reklo iz slovenske zgodovine je dobilo potrdilo v mojem ušesu, ko je gospa kulturnica, učiteljica Barbara Mesec Štular ob moji predstavitvi, poklopila slušalko in prekinila zvezo. Še prej ji je ušlo tisto "Ooooo...."
Več dejansko ne bi bilo treba zapisati, ker je kultura dialoga vedno zadeva dveh. In če je na eni strani gospa, ki o tem uči besniške otroke, je jasno sporočilo: ko ti kdo ali kaj ni všeč, prekini zvezo in pogovor...Rešeno? Ne bo šlo tako preprosto, ker se v Besnici smučarska dvorana pod Joštom očitno predstavlja na način "skrivnostne operacije" kjer pobudniki in vlagatelji pač prepričujejo...in temu ni kaj oporekati. Bodo pa ja kulturniki vedeli, kaj je za kraj dobro. Konec koncev jih vodi prosvetarka, ki dobro ve, kdaj se ni dobro pogovarjati z novinarjem....in odloži slušalko. Ima vso pravico, da bo jasno. Način pa vedno veliko pove o vprašanem ali spraševalcu, tudi to je res. Če na neprijetna vprašanja osnovnošolcev v Besnici tako reagira, ne vem. Vem pa, da bi lahko predsednica kulturnega društva lahko zmogla kulturen odgovor. Kakršenkoli že.
Prej ali slej bodo v Besnici ljudje morali dobiti odgovore. Ne od vrle lokalne šefice za šolstvo in kulturo, ne od vrlega predsednika sveta KS, ki rad uči novinarja, kako se dela....Odgovore bodo morali dati tisti, ki zdaj na pol na skrivaj prepričujejo ljudi o podpori. Ponovno: nič nimam proti, projekt je očitno manj dolgoročen kot ocenjujejo na občini.
Novinar je vedno soočen z odzivi na vprašanja. Kadar dobi občutek, da je na tem področju nek dogovor, neka oblika (dobre ali slabe) zarote, sprašuje toliko bolj vneto in trmasto. Vsaj jaz. Zakaj to pišem? Ker so se sprenevedali Rakovčeni uradniki in uradnice in tudi sam o projektu ne reče nič (razen, ko agitira zanj) kar je njegova pravica. Ker o vsem tem noben (drug) medij ne poroča. Njihova pravica, kajne? So bolj zanimive teme, nedvomno. Novinarski presoji ne ugovarjam, ampak me pa nečesa uči - in zato ima Trma 16 000 000 klikov....
Človek se zamisli, če nekdo odloži slušalko ob tem, ko se mu predstavi. Pa se prej nista ne videla, ne slišala. Vsako tako ravnanje me prepričuje, da sem na pravi poti kot novinar: želim, da ljudje zvedo, kaj se dogaja. Bolj preprosto se početja Trma. si ne da opisati. In imel sem prav, da bodo morali odgovoriti z občine. In prepričan sem, da bo prej ali slej ozadje tega početja postalo javno. Ker za zdaj zapravljamo za neznani projekt neznanih ljudi naš, javni denar.
Miran Šubic sem trmast in zato Besničane lahko farbajo, mene pa ne....