Matjaža Erzarja poznam in njegove dobrote cenim in znanje spoštujem. Uroš Gorjanc je znal kake moje goste v gostilni v Predosljah res navdušiti s svojo kuharsko spretnostjo. Lahko bi našteval naprej, a moj namen ni nekoga hvaliti, drugega pa "dol tlačiti". Kranjčanke in Kranjčani smo tudi tisti, ki gremo na odojka k Staremu Mayerju in se v Kotu damo razvajati "na žlico" in v Stražišču Pr Primaž hrustamo "pohanega pšanca" in...kaj bi našteval!
Pa vendar bodimo pošteni do sebe: Kranj nima vrhunske gastronomije...vsa čast naštetim in še drugim! Ne, mi ne slovimo po ponudbi kulinaričnih presežkov. Na primer: iz Kranja je "zbežal" celo domači Bine Volčič, ki je skušal hrano prodajati, ko je bil šef Klubara še sedanji šef javnega zavoda za turizem Klemen Malovrh. Ni šlo.
Iskanje kranjske Ane Roš je torej jalovo početje. Kot je žal jalovo početje ustvarjanje vtisa o nečem, kar bo morda (in Dolga miza naj bi v nedeljo to mordas pomenila) šele nastalo. Zakaj pa ne? Zato projektu nihče ne more oporekati, izvedbi pač. "Lovljenje" bogatih podjetnikov, da si kupijo stol pri mizi, ki naj bi - ta zdrs se mi zdi res neokusen - bila "del skrbi za socialno ogrožene" je ena od okoliščin, ki je javno niso razglašali v Kranjskih novicah. Kje pa: povabilo eliti (denarni ali politični ali...) je slaba popotnica bodočim takim dogodkom.
Kranj ima kranjsko klobaso, a ne vemo, kaj bi z njo. Kot da nas je malo sram njene preproščine, njene ljudskosti, njene vsakdanjosti? Dokler bo kranjska politika in kranjska oblast iskala vrhunsko kranjsko gastronomijo z vabili tistim, ki si to lahko plačajo, bo kranjska klobasa še naprej samo izgubljena priložnost za mesto, njegov utrip, njegov turizem, njegovo prepoznavnost.
Pa je vse lahko tako preprosto. In slastno. Domače. Bi Ana Roš znala...?