Kot sem že napisal, ima novinarstvo tudi osebni pečat. Ne, nismo ljudje brez duše, srca, občutkov. In tako je lani jeseni Gorenjski glas objavil dva prispevka o meni, Miranu Šubicu - podjetniku, ki je z MO Kranj sklenil javno, legitimno, legalno pogodbo in jo dozadnjega centa izpolnil, občina pa tudi. Prvi prispevek je bil plačan oglas stranke Več za Kranj, ki ga je morala kasneje Marija Volčjak umakniti s spleta ipd., ker je bil nezakonit glede na v Sloveniji veljavna pravila oglaševanja. V to je Marijo Volčjak prisililo razsodišče pri Oglaševalski zbornici Slovenije in kljub njeni pritožbi potrdilo razsodbo. Prva zmaga. Obenem je Marija Volčjak "udarila" še sama z naslovom, da ima župan Kranja "dragega svetovalca". Kršila je vse novinarske norme, novinarka me ni vprašala o moji oceni ampak me je proglasila kar tako...Popravka Marija Volčjak ni objavila, škoda s tako objavo pa je na trgu dela zelo mogoča, dokazljiva ipd.

Zdaj je jasno, kdo je drag za javno blagajno Kranja. Ista Marija Volčjak je namreč mestni občini do zdaj zaračunavala večk kot še enkrat toliko kot je ponudila zdaj. Kar daje vsakomur (kot pri županovem svetovalcu) priložnost za oceno, kdo je drag in kdo poceni in kaj je predrago in kaj morda prepoceni? In mirno se podpišem pod dejstvo, da sem kot novinar in urednik Trme odkril, kako je del prejšnjih poslov potekal mimo javnega naročanja, po domače. In poudarjam: ob tem se ni oglasila stranka Več za Kranj in njen svetnik, ki je bil mimogrede tisti, ki je Mariji Volčjak podpisoval račune v času, ko je občini ponujala storitve podjetja kjer je solastnica, direktorica, urednica ipd.

Gorenjski glas spoštujem gospo Marijo Volčjak tudi. Poslovni uspehi, doseženi z javnim denarjem, bodejo v oči zaradi tega, ker isti model podjetje prodaja gorenjskim občinam kjer je nesporni monopolist. Je zato logično, da se objavljajo oglasi in teksti zoper tistega, ki ni priljubljen zaradi svoje trme in Trme? To prepuščam bralkam in bralcem Trme. Številke in dejstva pa so neizprosna.