Recimo: Aleksander Vrtač obrača milijone, je pomemben podjetnik. Zraven se podpiše tudi pod bilanco NK Triglav kjer zeva luknja, vredna več kot pol milijona. Gospod Vrtač podjetnik bi v svojem podjetju verjetno temeljito premislil o tistih, ki so za izgubo odgovorni - v klubu pa je tiho in kima predsedniku, ki mu je isti Vrtač odobril še mesečno plačo...
Recimo: povabljen si od predsednika države, da boš sedel v pomembnem telesu, ki skrbi za naše okolje in sam predsednik se bo o tem s tabo posvetoval. Potem, ko je slikanja in protokola in lepih besed konec, pridejo na vrsto zakoni, ki jih sprejema vlada. In če je predsednik vlade po volji predsedniku države, posvetovalni organ o okolju pusti v zapečku, ko se sprejemajo pomembni zakoni.
Recimo: ko pride čas kampanj, se politiki radi oborožijo z znanimi ljudmi. Se spomnite Korla Erjavca, ki se je slikal z znanim športnikom, pevcem in županom tik pred volitvami. Pa ni bilo učinka, nasprotno - Korel niti v parlament ni bil izvoljen. Znani ljudje so torej lahko v pomoč ali pa v breme. Ko je kranjski župan Trilar svojo oblast zgradil na etiki in morali, nismo vedeli, kako globoko bo padel s tega temelja. Danes vemo. Vedeli so tudi člani častnega razsodišča, ki so odstopili, ker on ni želel odstopiti. Pa se kaj drugega ni zgodilo kar je potrdilo, da je bil tudi ta organ kulisa in ne vsebina. Danes bi se marsikdo v Sloveniji rad slikal z Aleksandrom Čeferinom in mnogi ugibajo, komu bo dal svoje ime in vpliv. Politično, seveda. Je zato čudno, če domala niti en medij ne zapiše, da je veliki šef evropskega in slovenskega fuzbala "spotoma" še svojo soprogo umestil (no, ja: za to nimamo dokazov, kajne) kot kuratorko razstave, ki jo je pripravila - uganili ste - Nogometna zveza Slovenije. Tega se pač ne piše, gospa pač zna, to so naključja...
Pa naključij ni in zato je treba premisliti, komu daš ime. Ker z njim dobi še marsikaj.