Perverznost tistih, ki so leta 2010 skoraj točno na ta dan želeli klub brez dolgov in z doseženim sedmim mestom na lestvici prve lige, vreči med drugoligaše, mi nikdar ne bo razumljiva. Žrtvovati nek slovenski klub, ker želiš vodilnega človeka "naučiti kozjih molitvic" - to je bilo delo podrejenih in Aleksandra Čeferina. Ki se je meni in Triglavu lagal, nas zavajal in na koncu mene osebno želel spoditi iz Triglava na način "nogometno-politične lustracije" in pri tem mu je pomagala Alenka Bratušek. Danes zopet igra Triglav odločilno tekmo, zopet je ogromno na tehtnici. Takrat smo zmagali v Ljubljani, proti Olimpiji in rajali na zelenici - za nas pa je bil že pripravljen list papirja, ki so nam ga potem v ponedeljek poslali po faxu v klub: ne boste igrali prve lige....Zlagani, namišljeni, prikrojeni akti, postopki in celoten scenarij je bil uperjen zlasti proti meni, direktorju kluba. Ker sem se rad znebil kake ocene, ki tedanji (in sedanji) oligarhiji NZS ni dobro sedla.
Zgodbo ponavljam skoraj vsako leto. Ker je to travma, ki se je ne morem znebiti. Nikdar se nisem podrejal v nogometu: ponosen sem, da je Kranj takrat dobil prvoligaša (scenarij Čeferin&Bratušek je na koncu padel v vodo, Triglav je igral prvo ligo...danes je (še) ne....), da smo imeli eno najboljših nogometnih šol za mlade, da sta v Kranj hodila po mlade AC Milan in FK Partizan, da o NK Maribor ne pišem. Pa se kljub temu zgodi, da me še zdaj v sanjah preganjajo tisti brezvestneži (spominjam se gospodov Zalarja, Mitrovića, A. Zavrla...), ki bi uničili sanje nekega mesta, pokrajine in kluba samo zato, da pokažejo svojo moč.
Takrat sem potem zmogel reči ne Čeferinu&Bratuškovi in še komu. Bil sem in sem ostal trmast. Izkazalo se je, da sem imel prav. Ne zato, ker tako pišem, ker so taka dejstva. V življenju je torej kdaj treba tudi slabo spati, da se zjutraj zbudiš z jasnim stališčem: "Ne." (diktatu, politiki, pomembnežem je namenjen).
Leta 2020 sem navidezno kandidiral za predsednika Triglava, da sem mnogim, ki še danes odločajo o vsem, v obraz povedal svojo napoved. Žal se je uresničila, uspelo jim je "uničiti" mladinsko šolo in njen sloves. Prva liga članov lahko pomeni obliž na rano za ketero bo čas pokazal, kako globoka je. Tudi takrat sem bil sam proti vsem in "klubski potrčko" je predlagal mojo kazen, izključitev. Pa so se izključili sami, na igrišču.
Zato so moje travme in sanje kjer me preganjajo pač posledica tistega, česar nisem sanjal: poskusov, da me utišajo, zbrcajo iz kluba ipd. Vsem, ki se nam to dogaja (v službi ali kjerkoli) rad vedno sporočim: "Ne. Treba je reči - ne."
Miran Šubic