Bil je čas, ko je vsa Slovenija spremljala kranjsko "mesno afero": kako je mogoče z javnim denarjem kupiti in - oprostite - požreti sto kil biftka?! Dvignil se je vihar v kozarcu vode, ker je na koncu mestni svetnik in pravnik (tožilec!!!) javno povedal, da je pravilnik po katerem se je to zgodilo, dober. Kot je bil dober biftek.
In je pravilnik ostal do danes, ker je to nekakšna "žepnina" mestnih politikov: kupijo si telefone in računalnike in seveda organizirajo gostije. Po pravilniku? Da si kupijo brezpilotno letalo in imajo omaro za prostore svetniške skupine shranjeno doma - je tudi po pravilniku. In tako naprej in tako dalje.
Ne, niso veliki denarji. So pa principi. In to tistih, ki tako radi opozorijo, da je treba delati za ljudi. In med njimi so taki, ki so nekoč predlagali in sprejeli kodeks obnašanja lokalnih politikov. Danes je to najbolj smešen papir v Kranju: odlok velja, ampak...
Trma je trmasta. Zato smo seveda zdaj pokazali vsaj eno: občinska pravna služba nam ni odgovorila oziroma ni zmogla napisati zakonsko predvidenega odgovora. O vsebini kdaj drugič, ampak pravniki so baje tisti, ki naj bi poznali predpise? Pa ne dvomimo kar počez in ne presojamo področja kjer nismo strokovnjaki: preprosto le zaključujemo na podlagi dejstev!
Morda bo kdo še želel, da revizija zapravljivosti ostane "skrivnost za posvečene". Tudi to je mogoče. Nekaj pa ni mogoče: molčati, ko bi moral (ustrezno) odgovoriti. Vsaj kar se tiče Trme ne. Dober tek! (o tem, da je neka svetniška skupina za čevapčiče ipd. zapravila preko jurja, obstajajo dokazi...)