Ko se oglasi, eni nastrojijo ušesa, drugi dvignejo obrvi. Nekaj je gotovo: nihče se ne dela, da ne sliši. Nasprotniki gredo v naskok, pristaši gradijo obrambne jarke. Ne sodim ne med ene, ne med druge in prvega predsednika države spoštujem, celo pozdraviva se in - pomislite - nekoč sem bil pri njem doma v neki čisto drugi vlogi. Pa saj se vsi poznamo v tej deželi, kaj bi tisto.

Vendar pa nisem eden tistih, ki bi bil vernik tega ali onega politika. Morda sem kdaj bil na poti do tega, ker so nas tako vzgojili. A sem obenem trmast in Trmator: imam svojo pamet, ki je lahko tudi nespamet. Mi je vseeno. Ko pa človek, ki je na podlagi revolucij vseh vrst in oblik postal prvi politik, revolucijo skuša označiti revolucijo kot čas delitve našega naroda, se preprosto zgrozim in oglasim.

Noben čas, noben kip ne (raz)druži nobenega naroda! To počnemo samo in zgolj ljudje. Ne vsi, ne vedno, ne enako uspešno. Moč in vpliv odločujeta. Verniki tistega, ki leta 2023 tragedijo mrtvih otrok poniglav umesti v svoje politične agende, bodo ploskali. Verniki tistega, ki je pozabil, kateri kip je nekoč (vsaj posredno) postavljal in bi zdaj postavljal novega, bolj primernega, bodo ploskali.

Moje življenje ni žajfasta serija kjer glavni junak vedno znova zmaga, izvablja solze in smeh. Kot vsakdo delam napake in spreminjam poglede, stališča. Zato tudi druge gledam tako: Janša je v svojem življenju storil marsikaj kar sem odobraval, a njegova druga (osebna) plat mu ne dovoli soočenja s tem. Zato je prvi delivec tega naroda od osamosvojitve sem. Kučan je bil in je simbol drugega pola: vladal je prej in je vladal potem, ko smo postali svoja država. Ko se je upokojil, je njegova vloga ostala. Je res tako močan, da bo prestavil kip, ki ga je sam ustvaril? Sam nikdar ne bom za to, da zgodovino delimo na "vašo" in "našo". Ja, tudi belogardisti so bili Slovenci pa čeprav so bili hlapci okupatorju. Ja, po vojni so nedolžne ljudi pobili brez sodbe Slovenci. To je del nas in zato se s tem raje soočim (pa sem intimno vedno na eni strani, tako pač je) in sprejmem dejstva. Kipov pa nikdar ne bi prestavljal skladno z dnevno politiko. So tam kjer so in taki kot so - odsev ljudi, ki so jih ustvarili in postavili. Bomo tudi te ljudi nekam "pospravili"!?

V Kranju mi pred nosom nastaja političen park. Zamisel lokalne in državne politike in Cerkve. Zaradi poti, kako dobivamo ta park, ne bom nikdar sprejel "ponujene vsebine". Je politična tvorba nekega časa, ki ga živim, Ne vem kdaj bo kdo izrazil mnenje, povedal govor ipd. in terjal spremembo. Če bom takrat živ, bom proti. KRANJSKI POLITIČEN PARK IN KIP NA TRGU REVOLUCIJE IN KIP NA SLOVENSKEM TRGU V KRANJU SO ALI BODO OPIS LJUDI IN ČASA, KI GA ŽIVIJO. NIKOMUR NE PRIZNAM, DA MI UKAŽE ALI SPOROČI, KAKŠEN ČAS ŽIVIM. TO VEM SAM. TO IZKUSIM SAM. IN SAM NOSIM POSLEDICE.

Miran Šubic, državljan, ki ne presoja primernosti kipov, ker bi moral presojati primernost ljudi...