Šala je nogometna. Bojda je nekoč malce ošabni predsednik šenčurskega fuzbala ob uvrstitvi v drugo ligo kjer so srečali klub iz bližnjega mesta, rekel: "Zdaj bodo pa mestni derbiji!" Pa mu je nazaj priletel odgovor: "Mestni bodo težko, ker bi morali vi najprej biti mesto!"
Lokalpatriotizem v športu je od nekdaj nekaj posebnega: Britof ni mogel sodelovati s Šenčurjem, oba skupaj ne s Kranjem kjer je še drugi mestni klub(ek) vzel ime po mestu, da bi nagajal Triglavu, češ: mi smo Kranj ipd. itd. Današnji rezultat je mizeren: Britof, Zarica, Sava ipd. so vsega spoštovanja vredni, a nogometno obrobni klubi! Nekoč jim je bil glavni cilj: da ja Triglav ne bo uspešen....danes je prvoligaš, a s pol milijona pufov ter nekaj večnimi prisesanci na klubsko blagajno...
Košarka je po dolgih letih v prvi ligi. Zdaj bi z njimi sodeloval bližnji klub, ki se čuti močnega, ker ima sponzorja (sicer doma v Kranju!?), ki pač presega lokalne okvire. Sodelovanje si zamišljajo zdaj, ko je Kranj kar naenkrat konkurenca in ne več posmeha vredno okolje od koder pobiraš mlade igralce, ki želijo igrati v prvi ligi.
Košarka, vaterpolo, hokej, nogomet, odbojka so kranjski prvoligaši v športih, ki so tudi tržni. Tu pa nastopi naša stvarnost: smo pripravljeni Kranjčani in Kranjčanke kupiti vstopnice za tekmo, ki bo brez gledalcev? To so storili v Murski Soboti kjer je Mura simbol, ne klub in ne fuzbal - nekaj več! Če bi v Kranju dosegli, da 50 000 prebivalcev plača po 20 evrov za letno vstopnico, ki omogoča ogled vseh prvoligaških tekem vseh klubov, bi imeli milijon evrov zanje. Kako to doseči? Vstopnice lahko kupijo sponzorji in jih razdelijo. To bi bila pripadnost temu okolju, kajne?
Kranjska košarka je simbol kranjskega športa. Lahko je nizko ali visoko, nikdar ne bo šenčurska.