Mesto s(m)o ljudje. Vsako in povsod. Tisti ljudje, ki vsak dan skrbijo, da ima mesto svojo podobo, ga pometajo ali upravljajo. Vsak je dragocen. Vsakogar mesto potrebuje. Zato, da je mesto - da deluje in se razvija.
So pa ljudje, ki so posebej dragoceni, ker njihovo delo plemeniti okolje kjer so. Oprostite nekaj primerom: Marko Špolad je borec za okolje, ki je temu mestu (skupaj z drugimi) povzročil slabo vest, da je začelo svoj problem reševati. Ja, nihče se vedno z vsemi in vsakomur ne strinja, a tako je. Josip Iličić samo brca žogo. A je kranjski ambasador v športu, ki je medijsko in sploh najbolj odmeven. Nič ne počenja takega kar bi v tem trenutku Kranju koristilo - ali pa vse: dokazuje, da ima to mesto izredne ljudi. Pa čeprav samo brca žogo. Še bi lahko našteval..
Profesor France Pibernik je bil človek, ki je svoje okolje plemenitil s svojim delom in zato je naravnost čudovito, da naša ideja, pobuda, predlog dobiva "plebiscitarno podporo". Kot smo zapisali: če bi ljudje ob tem umolknili, potem smo morda zgrešili pri poudarjanju prispevka žal pokojnega profesorja.
Zdi se, da se takim ljudem velikokrat dogaja, da so zgolj sopotniki, a bi morali biti - vodniki. Ne po besedah, ne po parolah, po dejanjih je treba soditi tiste, ki mesto plemenitijo tako, da počenjajo kar pač radi. Zato je treba ceniti tistega, ki nam pometa ulice in tistega, ki snema v svetu znane filme ali zabija gole v ligi prvakov ali...piše knjige.
Kranj je lahko ponosen na svoje ljudi. Na vse, ki so mestu dali ali dajejo ali bodo dali nekaj več. France Pibernik je torej zgled. Zgled dobrih dejanj.