Kaj vse so nam oblasti oziroma župani prodali od osamosvojitve sem? Stara modrost pravi, da je treba kupovati, ko je kriza. Kranj zdaj nekaj kupuje, a to ne spremeni dejstva, da smo do zdaj tako ali drugače predvsem prodajali mestno lastnino. Ker ni bilo denarja za uveljavljanje predkupne pravice? Možna razlaga.
Ampak: dnevni center za upokojence zdaj dobivamo po zaslugi odkupa propadajoče stavbe, ki ni bila več nikomur v korist. In to je dobra odločitev, ki jo je mestni svet podprl. Zanimivo: zanjo ni glasoval tisti svetnik, ki dela - za ljudi, za narod...kot sam pravi. Je že imel razloge zdaj, ko je sam ostal izzivalec virusa in je jezen, ker mu odhajajo svetniki, ker ni uspel s pučem v Komunali, ker...Ni pomembno, a je zgovorno. Zlobnež bi zaključil: Zoran Za Kranj je proti dnevnemu centru za upokojence oziroma ni - za!?
V kratkem bo kranjska tudi stavba nekdanje glavne pošte in tudi to sodi v čas, ko je treba kupiti kar je za Kranj koristno. Čeprav so (bili) nekateri - pa res ni treba ponavljati kateri - zopet proti. Oziroma imajo pomisleke. Obrnimo zadevo: kako bi šele pisali protestna pisma, če bi nepremičnino na same vhodu v stari Kranju kipili "oni", ki po Kranju kupujejo nepremičnine, če se le da...In bi tam zrasla stanovanjska enklava....Ipd. Take stavbe so identiteta mesta pa imeli zdajle denar in ideje za njihovo vsebino ali pa ne. Pa ni pomembno, kdo je župan, kdo je opozicija - vsi gredo in pridejo, Kranj ostane.
Pameten gospodar v času krize kupuje, ker je takrat navadno cena nižja. Ni pravilo, a je pogosto tako. In zato je treba podpreti to, da Kranj ni na razprodaji ugleda, pameti, nepremičnin, dobrih idej. Vse to ima ceno. In Kranjčanke in Kranjčani si želimo, da na tak način mestu (jedru, središču) pomaga(mo), ker gre denar iz naših žepov: da bo v propadli trgovini upokojenski "žur", da bo v poštenm objektu tudi živahno, da bo Kranj - živ.
O proračunu pa samo tole: porabiti ga je treba in vsaka oblast ga porabi. Vprašanje je, za kaj in kako! In tu jih je treba nadzirati.