V življenju so mejniki. Sam sem enega takih doživel v obliki odziva bralk in bralcev. Ne prvič, lahko pa zadnjič. Teče Trma "zadnji krog"? Glede na to, da je zame kot rakavega bolnika kljub dobrim izidom bitke vsak dan dragocen in poseben, se je tako treba vprašati. In odgovor je nekje v času, ki ga živim in zato sem vesel slehernega sončnega vzhoda in sleherne objave na Trma.si.
Nočem utrujati s svojim dojemanjem dogajanja zadnjih dni, ki je Trmo izstrelilo v orbito najbolj prepoznavnih slovebskih medijev. Res je: nekateri so se skušali izogniti omembi našega deleže v teh aktualnih zgodbah, a nič zato. Koga sem na to opomnil, mnogih nisem: svojo porcijo "slave" sem v tem življenju že zaužil, novinarski ego pa je sicer močan, a ne na škodo tega, da je odločilen bralec, bralka in ne jaz.
Po splošnih kriterijih (če sploh so?) sem dejansko dosegel "labodji spev" in skoraj zanesljivo nek zenit svojega novinarskega obstoja. Poudarjam, da je spletnik moje življenjsko delo - po dobrom in kdo dodal, da tudi po slabem. Nikdar nisem in ne bom nikogar silil, vabil, pozival k branju , ker to počnejo objave že petnajst let. Nov razlog za - zapik? Vsekakor, a konec bo tak kot je bil začetek: izbral ga bom sam, ker to dolgujem sebi in svojemu novinarskemu pristopu. Naj ne zveni hinavsko, a moram dodati kot že velikokrat: bilo je in je tudi veliko napak in dolgujem opravičilo vsem prizadetim z objavami. To me ne opere grehov, a naj bo samo drobcen dokaz, da svojega pisanja in novinarstva nisem nikdar razumel kot neko poslanstvo, vzvišeno in nedotakljivo. Je pač delo kot vsako drugo, ki pa ima svoje zakonitosti.
Labodji spev pomeni nek vrh, nek cilj? Seveda! A zame osebno je posreden odgovor tistim, ki so me radi "dajali v nič" in se celo poskušali izživljati nad mano. Ni jih bilo malo, uredniški lisjak je pravi okvir za take.Čeprav sem upokojenec in tudi že star, upoštevam vse življenje sloviti pregovor bivših bratov: Oprosim lahko, pozabim nikoli!
Pisanje je zame terapija, olajšanje in še kaj. Tudi s tem zapisom je tako. Vzemite ga - tokrat izjemoma svetujem, prosim, predlagam - dobrohotno! Zato, da ob labodjem spevu mojega novinarstva ostanem v nekem lebdečem stanju zadovoljstva čim dlje.
Včeraj je stroj naštel 19 000 in nekaj odzivov na moje pisanje in Trmine objave. Vsak od teh odzivov je dokaz, da sem svoj veliki cilj v svojem poklicu in življenju dosegel: pišem, da ljudje (pre)berejo....
Miran Šubic