Priznam, da sem kritičen. Včasih preveč, do koga preveč. Tokrat nisem. Še premalo ostro pero imam za to, da nek direktor(ček) - zapisano tako zaradi obratnosorazmerja z namišljeno veličino - na tihem prečrta filmske večere iz programa, ki ga je sam sestavil, najavil, jaz pa - plačal. Ne zmore besedice opravičila, a ga je enako (po)lomil točno pred letom dni.....Se tako počuti, ker je za njim župan in kranjska oblast? Mogoče. V vsakem zasebnem podjetju bi mu pokazali vrata, to trdim. In to že takrat, ko je v njegovem lokalu rajala ista oblast, ki ga zdaj ščiti. In to že takrat, ko se je zmotil in nakazal denar javnega zavoda svojemu podjetju. In to že takrat, ko je plačal izvajalcem za pesmi, ki nam jih niso niti zapeli, denar so dobili.

Ni edini take vrste in to je cena, ki jo je treba plačati. Če hočeš biti vernik, moraš imeti boga. Ki je blagohoten z odpustki, ko te zanese v greh. Če imaš tak odnos, je vsak greh samo dokaz veličine boga: ta lahko vse odpusti, ob vsem zamiži in ti naloži pokoro.

Ne verjamem v boga, verjamem pa v to, da ljudje v nekaj verjamejo. V nekaj, koga - vseeno. Ko pa to postane odnos med ljudmi, ki jih plačujem, postane nevarno. Ko vse poletje molčiš ob tem, česa nisi sposoben storiti, potem se za dolgo mizo vse "pogliha". Bogovi namreč pridejo jest in pri jedi ima še pes rad mir, kajne?

Zato je moje pisanje (pa naj ga vsakdo razume kot hoče) odziv na stanje duha. Dejanj, slabih in manj slabih, sem tudi sam storil zagotovo veliko. Kakšno je ostalo skrito, marsikatero ne. Nekoč sem bil vsak dan podpisan pod izdelke, ki jih je bralo ogromno ljudi. Danes ta moj bivši medij morda že caplja za trmarjenjem, ki ga ponujam v oceno. Kritiko. Pohvalo. In neizmerno sem ponosen, da ta moja ponudba naleti na odjemalce.

To mesto je Prešernovo mesto. To mesto je mesto pridnih in pametnih in še več od tega. Kako v to umestiti požrtijo za elito, skušam opisati. Kako v to mesto velikih ljudi iz naše zgodovine umestiti "politične potrčke", ki so tiho kot riti ob vsem tem, ne vem. So torej zastonj jedci današnje velike požrtije - Kranj? Ne, nočem sprejeti tega.

Miran Šubic