Lepo je, če ti tisti, ki te morda nima vedno v čislih, obdari s steklenico. S penino, ki je svečano vino. In lep je občutek, da ta penina ne pomeni, da sva z darovalcem tudi zamenjala stališča, ali jih "uredila" ali "revidirala" kot so rekli v časih trde partijske prevlade. Ne, od mize sva šla kot sva prišla: vsak s svojim pogledom na nekaj kar bi bilo lahko "kranjska stvarost"! In občutek je bil vsaj zame odličen in z njim bo penina stekla po grlu ob kaki svečani priliki: za pogovor gre. Za dialog gre. Za sposobnost, da se drugačni (pa tudi morda ne tako zelo) pogovarjamo. Nič hudega, če si ob tem mislimo vsak svoje, pogovarjamo se pa le.
V tem mojem mestu je tega premalo. Sovražniki namreč res sovražijo, netijo sovraštvo in ga rojevajo iz sovraštva. Poznam jih kar nekaj v tej naši lokalni politiki (beri: lokalni mlakuži), ki tega ne bi nikdar zmogli. Da nekomu prinesejo penino čeprav je prej storil nekaj, kar človeka prizadane ali gavsaj razburi, razjezi.
Penina kot darilo v 2020 je zame pomenila priložnost, da napišem, da je še upanje. Da si še upamo biti različni. In v tej različnosti ne pozabimo, da smo vsi del neke celote. Zato je darilo v obliki penine bilo tako dragoceno sporočilo in človek je lahko samo hvaležen: niso vsi zadovoljni s tabo, kje pa - ravno nasprotno! Pa vendar kljub temu ali prav zaradi tega zmoremo prijazno gesto, zmoremo biti ljudje in samo to. Šele potem novinarji, politiki ipd.
Penina na 8.januarja 2020 je zame obet: dialog je možen, nasprotja bodo vedno in samo pogovor jih lahko spremeni v nekaj našega, normalnega, človeškega. Na zdravje!
Miran Šubic, univ. dipl. novinar, urednik in ustanovitelj Trme