Demokracija omogoča marsikaj. O tem smo se zadnjih trideset let že prepričali vsi. Kako so samo iskali "tržne niše" tisti, ki smo jih gledali na politični sceni, kako se mastijo z dobrotami z naše "dolge mize" in uživajo privilegije vseh vrst in oblik! Dolga vrsta jih je in jih še bo...
Mednje se skuša postaviti kranjski anticepilec in "kao" (kot po slovensko) zagovornik interesov ljudstva. Ki si je do zdaj privoščil tukaj, v Kranju, lep spisek zanimivih prijemov porabe mojega denarja. In ki je marca lani želel v tujino, da si od kake Španke naleze virusa...."ki nič ni"! Zanimivo in poučno je, kako so glavni in pomembni levi in desni in vsi ostali mediji to prezrli - a so za to noro izjavo seveda vedeli. In dodatno je zanimivo, kako je skladno z nesposobnostjo vlade, da nagovori javnost, nagovarjal svoje pristaše prav slednji "izvoznik revolucije"!
Ko med tistimi, ki "gredo gledat ta fenomen" najdem svoje (bivše) šefe, se zavedam, kako lepo in udobno od tuje neumnosti živijo vsi "zokiji" tega sveta in te države - levi in desni, srednji in vsi ostali. Je zato kaj zameriti, če se mednje rine tisti, ki mu je bil največji poslovni dosežek, da je skupščino javnega podjetja sklical kar v bližnjem bifeju v Kranju? Ki ima že leta naziv "doktorski študent" in na spletu dvoumno prikazuje, da je zaposlen na občini... dejansko pa postavlja adrenalinske parke kot fizični delavec?
Demokracija vse to dopušča in omogoča. Ker je vladavina ljudstva. In zato najvišja oblika človeškega urejanja družbe. Kako sta to družbo včeraj urejala urednika Miran Lesjak in Tatjana Tanacković za hrbtom "mitingarja iz Kranja", mi ni jasno, lahko pa domnevam, ugibam ...
Zaključek je jasen: ko se ljudje iz vrha medijske scene ter predsednik države istovetijo s početjem anticepilca, lahko pričakujemo, da bo od neumnosti drugih živelo še več takih kot je produkt kranjskega okolja. Kajti ni slajšega kot govoriti ljudem, kar naj bi radi slišali....Vsi demagogi tega sveta so to počeli in ni se redko končalo s krvjo na ulicah.
Od vojne za Slovenijo sem se pojavljajo ljudje, ki kot nekdaj Tito (zdaj Twito) želijo čim večjo moč, oblast. In ko najdejo dovolj vernikov in kimavčkov in - oprostite - bedakov, jim je lažje. Ko se jim pridružijo uredniki in jih vabi na sestanke predsednik države pa sami že štejejo evre, ki jih bo prinesla politika.
Naše evre!