Fotografija, ki jo objavljam ob svojem razmišljanju, je epilog ali začetek. Gre za to, da se ljudje spreminjamo. Na njej sta heroja Janez in Igor in sam nikdar ne bi zmanjševal njune vloge, da nam je bolje, da živimo kjer živimo ipd.
Že kot študent takratne FSPN pa sem na oba (obramboslovca ) gledal drugače: zame sta bila bodoča ZSMS,SZDL,KPS ipd. itd. Enostavno: politika. In ker sam nisem imel teh ambicij nisem nikdar za nobenega politika šel protestirat, ga koval v zvezde ali karkoli podobnega. Jemal sem jih kot ljudi, ki pač tako preživijo. Oziroma: dobro živijo.
Pa ni več SZDL ipd. in tudi Dneva mladosti ne. Imamo pa politika, ki je kult tega praznika čaščenja politika nadgradil s tem, da je pozabil, da je vodil mlade v Titovo Jajce, se potegoval za funkcije pod okriljem rdeče zvezde. Zdaj to očita drugim, sam pa je demokrat - mi pa tisti, ki naj ga še naprej podpiramo. On ni stric iz ozadja ampak boter iz ospredja. Pa to ni kak pamflet, je samo preblisk o tistem kar so nas učili tudi na FSPN: da se zgodovina ponavlja...kot tragedija? kot farsa? kot kaj drugega?
Zato sam verjamem v mlade. Vse. Morda naivno pričakujem, da bodo sposobni urediti kar smo "ta stari" zavozili. Dneva mladosti ne praznujemo, a energija mladosti še vedno obstaja in ostaja. Da bi jo le znali pretočiti v nekaj dobrega za vsakogar in za vse. Nisem prepričan, da bom sam to dočakal. Saj še tega nisem, da bi tisti, ki je nekoč slavil Dan mladosti končno enkrat prenehal na sovraštvu do tega kar je bil, graditi to kar je....
