Nekaj je jasno: Igor Velov ima težave s spoštovanjem tistega, kar sam reče. Ko je javno Trmi povedal, da ne bo kandidiral (več) za direktorja knjižnice po prvi zavrnitvi, smo mu (še) verjeli. Naivno? No, ja: kandidiral in lobiral je, uspel ni niti v drugo. Sapienti sat. Drži: pametnemu dovolj, so rekli nekoč v davnih časih. Zdaj so moderni časi.
Ko je ob počeni gumi obljubil (javno, prav tako Trmi), da bo pojasnil svoja ravnanja ob nezmožnosti vodenja skupščine kranjske komunale, smo mu tudi še verjeli. Ker nam je namignil na občutljivost vsega, kar se je z njim in okoli njega takrat dogajalo, smo verjeli. In nismo več drezali vanj. Pa je ostalo v zraku, kaj ga je dejansko veljalo direktorskega stolčka v državni agenciji in funkcije predstavnika občine v kranjskem javnem podjetju.
Politična dejanja in osebna ravnanja se prepletajo. Marsikdo jih je skušal ločiti. Legendarno pojasnilo pijanega bivšega župana Kranja je bilo: "Napil sem se ga kot občan, odlično delam kot župan!" In se je požvižgal na etični kodeks, ki ga je sam predlagal, sprejel ipd. Takrat se je iz kranjske politike poslovila etika. Če je sploh kdaj tam bila.
Mestni svetnik Velov je leta 2019 odšel iz sveta knjižnice iz "osebnih razlogov" kot je pojasnil. Zdaj se je vrnil. Razlogi? Zdaj so politični, kaže scenarij samopostavitve. Take čorbe znajo skuhati samo politiki, ki so tudi ljudje. Čeprav marsikdo kdaj tudi podvomi.
ps
Igorja Velova, mestnega in državne svetnika, smo zaprosili za odgovore na nekaj vprašanj. Ko jih bomo prejeli, jih bomo objavili.