Danes je pismonoša prinesel Trmi največje priznanje v zgodovini: v boju za javnost ravnanja javnih funkcionarjev z javnim denarjem smo dobili javno zadoščenje! Za koga nepomemno, za drugega izredno - za nas potrdilo verodostojnosti: ko dva svetnika zase nabavita 12 računalnikov in telefonocv z našim denarjem, se mi zganemo! Ko svetniška skupina kupi igračo - brezpilotno letalo ali ko si šef skupine, ki neprestano poudarja svojo drugačnost, domov pripelje "našo" omaro, mi nismo tiho! Ta zgodba bo še odmevala, ker z njo drezamo v privilegije, ki so pač na oko neznantni, a (nas) presneto stanejo! In za povrh: jemljejo si jih taki, ki se retorično radi izprsijo, ko j treba obsojati, učiti, opozarjati - druge...
Danes nam je direktorica neke javne ustanove povedala, da v našem okolju štejemo premalo, da bi nas opozorila na pravi mali podvig v našem mestu. Razumeli smo, toda ni nam bilo ravno prav in še manj smo to sprejeli kot samo po sebi umevno: torej nismo prodrli tja kjer naj bi jim bilo v javnem in njihovem interesu, da o njihovem dobrem delu zve čim več ljudi!? Oziroma preprosto: smo nepomembni, ko je treba Kranjčanke in Kranjčane in še koga - obveščati.
Dva različna dogodka, a skupno in jasno sporočilo: moč medija je v tem, da odpira nove teme, da obvešča tudi o tistem kjer drugi molčijo. In zato smo zdaj potegnili črto in zadevi povezali: še več in bolje moramo slediti vsemu kar se dogaja tukaj in zdaj. Potem bo gospa direktorica "morala" z enim klikom na računalniku tudi nas obvestiti, kaj počne v javnem interesu z javnim denarjem. Ker smo državo&občino dejansko prisilili v to, da tako početje ni pač nobena skrivnost. Ker vse to mi plačamo. Do zadnjega centa.
V življenju je tako, da nikoli ni vse samo dobro. In k sreči: niti vse samo slabo. Trma je ena od lastnosti, ki včasih pride prav, včasih pa ne....