Dejansko moram biti hvaležen državi, ki me je razvrstila po štirih desetletjih med tiste, ki jim ni več treba delati za preživetje. Ampak "skribomani" kamor se neskromno štejem pač pišemo. Neverjetno je, da človek s polnimi pljuči lahko zadiha poklicno takrat, kot se reši ali ga rešijo nekega bremena. Nič več nimam v glavi "usmeritev" cenzorskega šefa Dnevnika, ki mi je predaval (in še predava) etiko in profesionalizem, da sta se mi obe besedi ob njegovih "praktičnih prikazih" zagnusili. Pa on tudi in tu ne gre za osebne zamere ampak vse ostalo. Zato na Trmo lahko dobim pošto kot sem jo dobil.

Pa ne, da bi mio kritike in hvalospevi prinašali pokoro ali odvezo. Samo nekaj pa zanesljivo pomenijo: da Trmo ljudje berejo, se ob njej jezijo, jo odobravajo ipd. Kot to velja tudi za vse ostale medije kjer je v Sloveniji stalno vojna. Oziroma "operacija" kjer nekdo anatemizira ali rehabilitira - svoje. In svojih ima vsa ta politična srenja vedno dovolj: novinarji se jim predajajo največkrat zaradi materialnih ugodnosti (primer dobrih službic Urbanije ali Jančiča ali splošnih ugodnosti Požarja ali položajev znotraj sistema Pirkoviča, Možine in Rebernikove = očiten in zgovoren).

Pokol pa bodo zdaj desnim vrnili levi. Oziroma - pošteni, demokratični, nadstrankarski in nepolitični. Pomislite samo, koliko honorarjev za vodenje neštetih prireditev je pobral Igor E. Bergant, voditelj Odmevov? Politika ga je najemala, šport ga je najemal ipd. Ker zna in zmore (Pirkoviča žal iz teh razlogov niso mogli.. ali pa hvalabogu)? Je bil torej on kdaj "ogrožen"? Je, ker se je vseh takih lotil JJ s svojo znano metodo: niste tako slabi, da ne bi jaz mogel nastaviti slabših. In jih je in jih še bo kjer bo mogel. Tomašič z Kdo vam laže pa je zame doseženo dno dna novinarstva. In zdaj se je veter obrnil, Marcel Štefančič bo zlahka ločil tiste, ki niso "njegovi" (Golobovi npr.)!?

Tudi mene lahko zadane kdo od teh ali drugih. A nikdar več me ne bo ob tem prešinila misel, da me bodo morda moji rešili. Kot npr. Pirkoviča Janševi, ko pridejo na oblast in namestijo Jančiča na SIOL ipd. Ali Štefančiča njegovi, ko jih povabi na oder in oznanja svobodo. Ta problem je torej samo moj: če sem dober ali/in slab, je to moja stvar. In bralcev Trme. Nič več cenzorjev in odrejevalcev smeri in demokratov in diktatorjev. Nikogar ni nad mano (pa naj verujoči oprostijo...).

To je nevarno, da človeka zanese. Da se spozabi in pozabi. Ni problema: klikov na Trmi ne bo več in bo izginila z obličja spleta. Možna usoda vseh medijev. Do takrat pa velja tisto, kar mi je zapisal bralec: ZAVIST PODLOŽNIKOV TE ALI ONE SMERI, IDEOLOGIJE, PARTIJE IPD. DO TAKIH KOT SEM JAZ, JE NUJNA, DA MI JE LEPO!

Upokojen, a ne zahojen Miran Šubic

ps

Osebno poznam nekaj bivših ministrov, predsednikov vlad, nekoč sem bil pri predsedniku države na domu, poslank in poslancev ter drugih vplivnih pa sploh ne štejem. Sem torej ...njihov?! Presodite, ko kliknete Trmo.