Danes me je v Ljubljani srečal (ali pa jaz njega) zelo pomemben Kranjčan. Poznava se odlično in izmenjava vedno tudi kako informacijo, opažanje. "So te povabili na Krafft?" me je vprašal z nasmehom in že sva hitela vsak po svojih opravkih.
Do večera sem trepetal, trgal lističe s cveta marjetice: "Bo....ne bo....bo....ne bo!" Ni ga bilo. Vabila, namreč. Bi vi vabili na veselico tistega, ki se že prej dere "aufbiks"!? Bi vi povabili tečneža, ki se zaganja v nekaj kar je dobro, požegnano na samem vrhu oblasti tega mesta? Jasno, da ne. In zato se je posvetilo tudi meni.
In sem se vprašal, koliko obvestil, informacij ipd. med doleti vsak dan od ustanov, ki jih plačujem? Kdo od teh "proračunskih porabnikov" obvešča edini spletnik tega mesta in edini medij, ki ga dnevno bere (dokazano) v povprečju 4000 (štiri tisoč) ljudi ? Večinoma meščank in meščanov in kajpak okoličanov tega mesta, da bo še bolj jasno.
Ne,vabila pridejo poredko oziroma nikoli. Pa tudi novice, informacije in kar je še tega, zelo redko. Festival filma, ki sta ga med nas umestila podžupan+direktor mestne uprave je od februarja objavil ...narobe: ni o sebi na svoji spletni strani objavil nič. Niti ene novice (ha ha - novice...). Jasno: to za njih počenja (kadar počenja) četica zaposlenih za negovanje lika in dela naše občine in pobudnikov festivala, kajne?
Pa kljub temu želim (ker sem pozabljen in ne povabljen), da festival uspe. Ker Kranj kaj novega vedno potrebuje. Z enim samim pripisom: botrstvo nekega dogodka morda pomeni, da botri temu novorjenčku kar zgodaj povedo, da je proračun sicer prijeten vir prihodkov, a se oblasti menjajo in vsebine proračuna tudi....
Odgovor naslovu: nisem povabljen, sem pač nič vreden....ne pa ničvreden!
Miran Šubic, ljubitelj filmske umetnosti