Eni na osrednjem, drugi na stranskem trgu. Ali obratno: kaj je na današnjih proslavah 30-letnice osamosvojitve osrednje, je sicer jasno. Delitev. Na zaslužne in ostale. Na osamosvojiotelje in jugonostalgike. Na ...kar hočete je teh delitev. Brez posploševanja: tri desetletja po največji enotosti je delitev najglobja. Takrat in zdaj je en lik v središču. Ko on pride na oblast, se stare in nove delitve samo poglobijo, rane se odprejo in ljudje smo med seboj drugačni kot prej. Nesmiselno bi bilo trditi, da je za to kriv tisti, ki je prepričan, da je edini pravi osamosvojitelj. Nesmiselno bi bilo trditi, da je za vse odgovoren tisti, ki je prepoznal zmagovalca ameriških volitev in nas osramotil. Če bi se to zgodilo komu drugemu, bi on znal to napihniti in spremeniti v dokaz, da smo v tej državi ustvarili dve vrsti ljudi: njegove in vse ostale.

Zato je danes odhod na proslavo postal politično dejanje prve vrste. Zato danes elito varujejo ograje in policija sporoča, kako bo ukrepala. Naša policija v naši državi zopet varuje ogroženo elito pred ljudstvom! Ljudstvom? Pa saj to so kolesarji, jugonostalgiki, partizani, nedelovni nevladniki, zatiralci vere in...(naštejte si, izbira je velika). Zato sta dve proslavi dejansko prava Slovenija.

Se recimo ta elita kdaj vpraša, koliko ljudi je z(a) njo? Volitve pokažejo nekaj, a v Sloveniji se je zgodilo še marsikaj: ljudje smo ob teh delitvah obstali v nekem smesnem prostoru kjer ni tistih, ki delitve med nami generirajo in z njimi vladajo. Oprostite: za koga boste glasovali na jutrišnjih volitvah? Komu boste verjeli?

V Sloveniji 1991 smo verjeli sami sebi, svojim sposobnostim, puški v lastnih rokah in celo tistim, ki so nas vodili skozi to. V Sloveniji 2021 se počutimo izdane, opeharjene ali vsaj - zavedene. Danes so za nekatere belogardisti borci za naš narod, partizani pa morilci. Danes nas pot ne vodi na Zahod ampak na Vzhod kjer diktatorji vseh vrst in oblik vladajo kot bi rad vladal naš posnemovalec teh politik. Danes gremo na dve proslavi kjer se bodo zbrali ljudje, ki so razdeljeni. V sebi in nasploh.

VEDNO ZNOVA OB TEM POMISLIM NA MLADE. KAKO SE BODO ODLOČILI, OPREDELILI, VOLILI? BODO SPOSOBNI VSAJ ONI UJETI DUH ČASA, KI GA SPLOH DOŽIVELI NISO? MI, KI SMO GA, SMO NA NAJBOLJŠI POTI, DA GA IZGUBIMO ZA VEDNO.

Namesto radosti nas danes razjeda zagrenjenost, maščevalnost, oblastiželjnost. In kar je najbolj tragično: tisti, ki od vsega tega najbolj živijo na račun tej delitev, so v prvih vrstah. Povsod.