Nimamo pretirano veliko okuženih z virusom in seveda upamo, da jih bo še manj. Ni bilo posebnih tragičnih zgodb in želimo, da jih sploh ne bo. Ukrepi nam niso (bili) po volji, to pa je tudi logično. A prej ali slej se bo tudi ta zgodba končala in seveda prilčakujemo analizo naše oblasti. Mestne, kranjske kajpada. Kako je vse delovalo? Kje bi bilo lahko bolje? Po čem smo bili dobri, odlični? Epidemija se lahko ponovi čeprav je bila za mnoge to prva v našem življenju in bo za mnoge tudi edina. Toda za oblast, za od nas plačane uradnike in funkcionarje, to ne igra nobene vloge.
Vsa vprašanja bodo dobila odgovore, že zdaj pa smo lahko veseli odziva "operativcev". Tistih, ki smo jih potrebovali in jih potrebujemo - od zdravstva do komunale. Za hujše spodrsljaje še ne vemo, morda jih celo ni bilo. Gre za okoli 50 000 prebivalcev v sicer dokaj očuvanem okolju kjer je lažje najti prostor za nemoten sprehod, za umik od množice. Vse to so kranjske prednosti.
Življenje se ni ustavilo in prav je tako. Čakamo, da oblast začne delovati v polni meri in da tudi vsi mi zopet bolj normalno zaživimo. Naučili smo se in se še bomo veliko. In spoznali tudi drugo plat ljudi: tako dobro kot slabo. In pri tem žal tudi v mestni politiki ni manjkalo izjem, ki so izstopale.
Da vse deluje, da smo varni in preksrbljeni in oskrbljeni, je naloga države in občine, ker ju mi plačujemo. Dober je občutek, da v Kranju ni bilo ne pretirane panike, ne izrazitih incidentov. Vse se je nekako odvijalo v splošnem vzdušju strpnosti. In prostovoljcev seveda ne smemo pozabiti: vedno v času krize ljudje začutijo, da so drugi (še bolj) potrebni pomoči.
Taki občutki so ob tem lepem vremenu zdravilni. Kriza pride in mine. Če ob tem ostanemo ljudje, je to nekaj najlepšega in najboljšega. Bodimo zdravi!