Kaj nas druži? Kaj nas povezuje? Kaj nam daje moč? Kaj zmoremo? Kako to dokažemo? Vprašanja za danes in tukaj. Zato res ne morem verjeti, da izgubljamo priložnosti, ko pa jih na drugi strani ponuja čas v izjemni količini, obliki, vsebini. Merhamet je dobrodelno pomoč ponudil v času, ko so med nami ljudje, ki so se in se še norčujejo iz virusa in njegovih posledic. Ki klevatajo za svoje politično preživetje. Ali pa so preprosto tiho kot r..., zabubljeni v svojem zapredku kjer velja samo eno pravilo: kaj me briga za druge?!
Prostovoljke in prostovoljci Kranja pa zmagujejo. Nedvomno tudi tvegajo: danes je vsak izhodi iz stanovanja, hiše pač tveganje. Vse več jih je in pogumni so. Pomagajo. Komu? Županu, da se bo slikal z njimi? Politični stranki s tega ali onega brega? Reklami na "fejsu" ali kjerkoli na spletu? Ne, ni res. Oni o tem ne razmišljajo, ker imajo delo. Kot ga ima oblast, štab civilne zaščite, zdravniki, negovalke, trgovke....veliko jih je.
Obžalujem, da Kranj kot športno mesto nima že nekaj dni trdne povezave športnikov in vseh, ki to podobo tvorijo. Žal mi je, da navijači ali vsaj pripadniki niso že nekaj naredili, se zganili. Sram me je, da je neka pobuda o nekem povezovanju klavrno padla na izpitu takrat, ko bi tako povezovanje bilo res na mestu in koristno. Žal vsaka krizna situacija prinaša reakcije: take in drugačne, skupne in povsem moje.
Nismo odvisni od tega, ali bo še kdo prostovoljno pomagal pri razvozu hrane ali negi na domu ali varovanju otrok tistih, ki morajo biti v službi. To je sreča: država, občina delujeta. A neizmerno je dragocen pomoč vsakogar, ki še kaj doda k temu. Ki lepega dne reče sam sebi, da je čas za akcijo, za pomoč sočloveku.
Nočem kopati prepadov med ljudmi, a tudi pasivnosjih koplje. Ker eni zmorejo, drugi pa se potuhnejo. Jutri bodo taki prvi "žicali" tiso oblast, ki jo zdaj pustijo, da rešuje kar se rešiti da. In bodo rekli: kriza nas je prizadela.....rabimo....pomagajte!? Zakaj zdaj ne poskusijo pomagati oni!? Brez prisile, sami od sebe.....