Ko odidejo ljudje, ki so enostavno moralne veličine, je to vedno izguba. Za druge, oni pač samo minejo in njihovo delo ostaja. France Pibernik s svojim raziskovanjem ob odhajanju socializma iz Slovenije ni bil čislan in poudarjen. Bil pa je trmast in samosvoj: vsem nam je odkrival naše ljudi. Zakaj? Zato, ker jih prej ni nihče: ni bilo pametno, ker so bili morda onkraj naših miselnih vzorcev. France Balantič, ki je puško nosil kot belogardist, a ga mnogi po pesniškem izrazu uvrščajo v vrh naše poezije.
Profesor France mi je nekoč popravljal šolske naloge oziroma proste spise kot se je temu reklo. Ne bom se hvalil, pisanje mi je (vsaj takrat...) šlo, na račun manjkajočih vejic in napak (no, tu se pa ni veliko spremenilo...) pa me je vedno pošteno ocenil in za vsebino in za obliko in...Tak je bil. Z njim si se težko skregal, težko si ga dal na listo nezaželenih učiteljev in prav ta poklic je održala njegovo osebnost. Čeprav neprestano med mladimi, je bil izraziti individualist svoje poti, svojih pogledov.,
Logično je, da je bila vsebina njegovega ustvarjanja raziskovanje. Zdi se mi, da se je tja zatekel in do konca življenja v tej svoji niši dal sebi in nam veliko. Nova odkritja, analize in ocene. Prah je odpihnil z mnogih življenj in zdaj o teh ljudeh, tudi ustvarjalcih, vemo več po njegovi zaslugi. Nikdar ni iskal neke javne slave in odzivov, njegov svet je bil samo njegov in v njem je iskal sebe in dal marsikaj slovenski literaruri.
France Pibernik je bil bin bo ostal častni meščan tega mesta. TRMA OB TEM DAJE POBUDO, DA SE MESTNA KNJIŽNICA POIMENUJE PO NJEM - PIBERNIKOVA KNJIŽNICA. TO BI BILA DOSTOJNA POČASTITEV ČLOVEKA, KI GA JE KRANJ IMEL. IMELA GA JE TUDI SLOVENIJA. IN ZDAJ IMAMO NJEGOVO DELO, KNJIGE. PRAV V KNJIŽNICI JE IMEL SVOJ DRUGI DOM.....