Ni nas veliko tako vsaksebi kot smo Gorenjci. Ob tem je mnogim po drugih koncih naše lepe dežele skupno vsaj eno: Kranj jim gre na živce. Ker imamo spodnjo in zgornjo Gorenjsko kjer so kot petelini na kupu gnoja doma lokalni šerifi, ki so v svoji vasi svetovno znani kot se tako lepo bere...
Če jeseniški hokejist postane fuzbalski predsednik, potem je prav in logično, da jeseniška mularija fuzbal igra v - Ljubljani, kajne? Kajti kranjska mularija naj pa pridno trenira hokej, da bodo nekoč morda dovolj dobri za - Jesenice. Tako je s centri moči danes. Mar se ni epicenter košarke preselil v krompirjevo deželo proti vzhodu, v prestolnici gorenjske košarke (o Miliču, Fučki, Horvatu niti besedice) pa so dolga leta gulili drugoligaške klopi kot jih zdaj nogometaši, ki v Biljah pri Novi Gorici ne morejo do točke...
Dejstvo je, da si je le Ljubljana pod Jankovićem vzela zalet: danes nihče (celo vijolični Maribor) ne oporeka prestolnici, da je pač center države. Če je to dobro ali slabo, je druga pesem. Kranj - središče Gorenjske? Dajte no: ali ni to kot kinč nebeški lep Bled ali celo ejgaJesenice ali...? Tu smo pri jedru problema: ni pomembno, kdo čuti, da je prestolnica ampak kdo to - pokaže! Če gredo Jeseničani žogo raje brcat v Ljubljano kot v Kranj, je nekaj narobe s Kranjem, kajne!
Provincialna mislenost, zapečkarstvo in zaplankarstvo, vrtičkarstvo in pišmevuhovsto so priročni izrazi za to kar smo. Smelost duha? Predrznost razmišljanja? Inovativnost? Vznemirljiva iskanja novega, boljšega? No, tega bi si pa želeli. Ker potem Jesenicam ne bo bližja Ljubljana kot Kranj, kajne?