Spoštujem vsakogar. A si težko dovolim, da me na Slovenskem trgu nek moški v tujem jeziku skuša preprečiti novinarsko delo leta 2021, oktobra. Še težje razumem ljudi, ki tja pridejo protestirat in izražat svojo voljo, nesoglasje, jezo ipd. - a bežijo pred fotoaparatom! Kajti spodaj podpisani ne beži pred nikomur.

1.

Današnji "miting" je resnica: manj kot 100 ljudi in - brez kakega šovinizma ali celo nacionalizma - pogovorni jezik več kot polovice ni bil slovenski. Ne zatiskajmo si oči, koga nagovarja kranjski "anticepilec" in "mitingar". Kot Kranjčan v letih sem na protestu sredi Kranja poznal...niti ni pomembno, ampak: manj kot desetino ljudi.

2.

Današnji miting je bil poskus prenosa iz Ljujbljane v Kranj. Ljudje so se malo sončili, malo je bilo tudi plakatov in podobnih rekvizitov, vse skupaj več kot mirno. Videl enega redarja, morda pet policistov. To je to. In seveda je treba dodati, da res znanega Kranjčana tam ni bilo. Pa to ni kriterij, vsak glas šteje, je pa resnica o "mitingu resnice 2021".

3.

Tudi jaz sem nezadovoljen. Z epidemijo in ravnanjem z njo. Z vlado in njenimi (ne)ukrepi. Tudi z dozdevno opozicijo, ki skuša izkoristiti probleme sedanje pozicije. To je politika. Zato je logično, da na kolesarske in druge proteste pridejo ljudje, ki so prav tako nezadovoljni in s tem svoje nezadovoljstvo izrazijo.

4.

Kranjski mestni svetnik, ki jemlje denar davkoplačevalcev za svoje pravdne stroške in pridiga o novi politiki in boju za nas državljane, me ne prepriča. Za povrh še jemlje podporo od države, ki je zanj tako slaba?! Kot tisti reper, ki nikdar ne bo moj predstavnik z dejanji, ki so vsaj sporna in manipulativna. Seveda: tudi zanj je lepo skrbela država, ker je pač kulturni delavec.

Kaj mi torej ostane? Kljub vsemu in vedno - demokracija. Volilni listič in glas v skrinjico. Kaj je alternativa temu? Granitne kocke ali pa vsak med nami "nabavi šmajser" - zmaga tisti, ki ima največ nabojev?! Najbolje v vsaki krizi preživijo demagogi, ki danes trobijo anticepilske, nekoč jim je bil za vse kriv kak narod in so zakurili peči. Demagogi - Kacin in Stevanović sta zabe enaka - so zunanje orodje za upravljanje z množicami.

Ko mi nekdo vedno zna s prstom pokazati na krivce za mojo nesrečo (pa naj bodo "komunajzarji" ali "rumeni jopiči"), me postane strah. Ker jutri lahko pokaže name.

Miran Šubic, urednik Trme