Ko sem bil mlad novinar, nisem klonil pred Komunistično partijo in oblastjo Kranja, ki jo je predstavljal tovariš Henrik Peternelj. Pa so me skušali ustrahovati tako, da bi mi preprečili, da si zgradim svoj dom! Zgodbo kranjske davčne afere so takrat povzemali mediji kot je bil sloviti Teleks!
Ko sem bil že izkušen novinar, mi je eden kranjskih županov skušal sodno preprečiti pisanje o njem. Neuspešno. Drugi je preko uredniških lisjakov pritiskal name, skušal preprečiti objave o njegovem početju. Danes je politična preteklost Kranja, ki nam ni v čast.
Zdaj sem upokojen novinar in se me je lotila zopet politi(čar)ka. Tista, o kateri sem napisal veliko. Ki je nekoč Trma.si obveščala, kasneje pa začela pljuvati po njej in meni. Nikdar do zdaj ni z zakonsko omogočenimi sredstvi demantirala ene same vrstice, ki sem jo napisal.
Dogaja se pogrom na Trmo.si, na njenega urednika, name osebno. Kaj se mora zgoditi človeku, da objavi nekaj takega, si niti predstavljati ne morem. Kakšna okvara duha in pameti povzroči, da nekoga prilepiš ob Hitlerjevega nacista. Konotacijo razumem, le vloge so zamenjane: JAZ V VSEH TEH ZGODBAH NISEM NITI ENKRAT NASTOPAL S POZICIJE MOČI, POLITIKE, OBLASTI. VEDNO SEM BIL (SAMO) NOVINAR - V DOBREM IN SLABEM. DA ME DANES NEKDO NA TAK NAČIN OGROŽA, JE MOŽNO SAMO ZATO, KER SEM PREPROSTO TRN V PETI. KER NISEM NIKOGARŠNJI. PA KOMU PRAV ALI NE, PA KDO TRDIL DRUGAČE ALI NE - MENI JE VSEENO.
KAJBO, ČE BO ŽIGOSANJE Z NACISTOM JUTRI RODILO - NASILJE? KAJ BO, ČE MI BO KDO ZOPET KDO STREGEL PO ŽIVLJENJU KOT LETA 2013?
ZAHTEVAM, DA DRŽAVA S SVOJIMI ORGANI NAJDE TISTEGA/TISTO, KI STOJI ZA ANONIMNO OBJAVO, KI JE KLASIČNI SOVRAŽNI GOVOR. ČE JE TO RES POLITIČARKA KOT JO JE RAZKRIL EDEN KRANJSKIH POLITIKOV, JE TO NEVARNO ZA VSE NAS. ČE JE KDO DRUG, JE PRAV TAKO NEVARNO.
Take objave in taka žigosanja in take manipulacije je sposoben samo tisti, ki se skriva. Ki ne upa dati podpisa pod vse to. Jaz ga pod svoje upam. Od nekdaj.
KRANJ JE MOJE MESTO. SEM V NJEM VAREN, KER NEKDO NA NAJBOLJ NIZKOTEN NAČIN ŠČUVA PROTI MENI?
Miran Šubic, ki se nisem nikdar bal in se ne bojim boja iz oči v oči, a sem bil neštetokrat deležen napadov s hrbta. Še sem tu.