Ko sem dobil odzive o pravopisnih napakah na spomeniku v novem parku, nisem mogel verjeti. Milijon in nekaj vredna (pohvalna) novost pa taka šlamparija! Če je bil napis od prej, bi ga bilo pa res potrebno zamenjati, da ne bo v posmeh pravopisu in slovenskemu jeziku...

In potem se zgodijo odzivi vseh vrst. Odlično - to je dejansko Trma danes. Današnja sobota je prinesla 25 000 obiskov kar je res fantastično. Vmes pa pismo Kranjčana, ravnatelja osnovne šole, intelektualca. Ne dobivam jih malo, tudi kritičnih. Potem pa mi oko uide na ostale prejemnike pisanja tistega, ki se z besedico ni dotaknil vsebine zapisanega - ampak je vso svojo pozornost nemnil meni in Trmi. Sami lahko preberete, kakšen sem ipd. itd. Pa saj nimam nič proti, človek ima svoje mnenje in prav je tako. Ampak: kaj ima župan s tem kar o meni in meni piše ravnatelj neke šole, intelektualec? Zakaj je "zašpecal" politični oblasti medij in novinarja?

V šoli sem špecarje preziral, špecanje sovražil. In tako je še danes. Sam sem vedno to občutil kot iskanje koristi tistega, ki je druge potlačil v ... kamorkoli. Pa to so osebna občutja, ko me pa povsem brez povoda nekdo takole zatoži politični oblasti, se zgrozim. Ne znamo, zmoremo polemizirati, kresati mnenj na ustrezni ravni. Od pravopisnega zdrsa je ostalo na koncu samo tole: pa saj je novinar še hujši, slabši ipd. "Nikar ne ubij glasnika" pogosto postane ravno obratno: če ubiješ glasnika, si ubil tudi ....

Trma je trn v peti mnogim. Zavedam se tega, ker imam ostro pero. A nikdar nihče ne bo in ni imel vpliva na izbor tem. Ja, zdrsnem(o), zgrešimo, udarimo mimo - a takih vrednostnih sodb kot smo jih prejeli danes res že dolgo ne. Namesto, da bi se mnenja kresala okoli parka, spomenika ipd., je krivec znan: novinar, medij.

Priznam, da me to pogreje. Sploh, če me tako obtoži nekdo, ki ga nisem nikdar (s)poznal pa da na pranger moje novinarsko delo in še kaj na počez. Ima pravico, ni kaj - a sam imam pravico, da se ne pustim kar tako. In se ne bom. Pa lahko piše kdrokoli županu ali komurkoli. Nič drugače ne bo in s Trmo tudi ne: za svoje vzamem(o) vse dobro in vse slabo.

Miran Šubic