Stalin, Čaušesku in podobni zgodovinski liki so dosegali izide, ko jih je podpiral 101% volivcev...Danes ti in podobni liki (še nastajajo, tudi pri nas so kandidati...) pomenijo simbole diktatur. Pa pustimo politiko, ki je samo mati vseh malverzacij v družbi - od nje se učijo v gospodarstvu, kulturi in....športu.

Plačani predsednik NK Triglav je bil kot direktor komunale tako uspešen, da si je moral plačo kot prvi funkcionar v zgodovini kluba, zagotoviti iz denarja staršev za članarino in drugih virov. Ni ga (bilo) sram, a zdaj nas obveščajo, da si je "vladar" omislil spreten manever: poslovni direktor ni na očeh, plačo mora prejemati, predsednik pa - kima...Tak je možen razplet dogajanja v klubu, ki bije bitko za obstanek v prvi ligi in si med tem omisli skupščino!? Ker niso pričakovali, da si bo še kdo upal kandidirati, zdaj drugim onemogočajo normalno kandidaturo. Program enega predsednika (poslan v klub) berejo lahko vsi, za druge kandidate pa se sploh ne ve, oziroma so - skrivnos! Razen za posvečene, za diktatorjev krog izbranih kjer snujejo take poniglave igre.

Zakaj se s tem Trma sploh ukvarja? Ni skrivnost: sem bivši direktor in predsednik NK Triglav in ustanovitelj ter urednik in pisec Trme. Prav tako pomešane pristojnosti? Vsekakor, priznam. A sem kandidat za predsednika kluba po pravilih: oddal sem kandidaturo in želel vedeti, kaj bom jutri vodil (ha ha), kakšni so finančni in drugi temelji kluba. Nič več. In moj program sem poslal klubu kot terja postopek, a programe drugih kandidatov nisem prejel. Od kluba nisem prejel nobenega odgovora na moje zahteve in vprašanja. Demokracija ali stalinizem? Ali strah pred tem, da vsakega diktatorja prej ali slej razkrinka početje, ne mediji, novinarji, nasprotniki....?

Presodite sami. Vse to počnejo v Kranju, našem mestu. Da je politika prisotna, ni dvoma in dnevno dobivamo namige o vpletenosti. Nočem biti kalimerovski: najavljam pošten boj v četrtek na skupščini. Kamor bom kot kandidat povabil tudi druge medije. Da bo vse javno in ne kot v časih diktatur skrito. To je moje orožje v boju za Triglav brez skritih dolgov, brez plačanih predsednikov, brez večnih športnih direktorjev.

Tistim, ki so se nekoč sami borili za neke ideale, so rekli tudi - utopisti. Ker so imeli zamisli, ki niso bile realno izvedljiv. Miran Šubic (podpisan pod vse tole) sem idealist. Nogometni. In utopist. Nogometni.