9.zapis

Breda Pavlič je bila najprej neizmerno simpatična ženska. Profesorica, ki naj bi prej delala za UNESCO ali nekaj podobnega, je bila tudi res mila, prijazna. Morda me je to pritegnilo, da sem izbral namesto "družbeno politično" smer tisto drugo "informativno propagandno". In nas ni bilo veliko takih med študenti novinarstva. Meni je bilo srečanje z gospo (takrat seveda še tovarišico...) Pavličevo svetel dogodek študijskih let. Na izpitu sva se pogovarjala, dajala je vtis res akdemsko podkovane in odprte profesorice. Rad se je še danes spomnim...Sicer pa sem imel v letniku tudi res "težke kalibre" kjer je izstopala neizmerno ambiciozna in pametna in načitana in....Vesna Godina. Oprosti naj mi: meni je bila že s tisto štajersko govorico zoprna, a sem spoštoval dejstvo, da je bila pri najbolj selektivnem predmetu in profesorju Stanku Južniču "gor vzeta", mi pa smo trepetali: če si naredil izpit pri njem, je bil FSPN tako rekoč "pod streho". Da bo jasno: če se je kdo počutil kot pravo nasprotje še zdaj od mnogih čislane sošolke, sem bil to jaz in sem še danes. To je pač dediščina "luftarskega značaja", ki je bil vedno moj zaščitni znak. Med sošolci sem pa kasneje še bolj kot med študijem spoštoval Bojana Puclja, ki je študiral sociologijo in smo se tako družili prvi dve leti, nato smo se razdelili na novinarje, politologe in tako naprej. Bojan je bil tudi vse, kar nisem bil jaz nikoli. On je bil drugačen. On je bil revolucionar. On si je upal. On je vedel več. On je bil tisti človek, ki ga še danes čisto sam zase jemljem kot vzornika. "Veš, njega UDBA spremlja...." je bila splošna krilatica med študenti. Pa naj je šlo za zasedbo stavbe na Erjavčevi iz protesta, ker ni bilo dovolj prostora v vrtcih ali pa za smrt nemških Baader - Meinhof teroristov ali revolucionarjev. Bil je zraven s stališčem, svojim "jaz". In takrat, ko je Janez Janša bil še ponos Titove mladine, je moj kolega Bojan uprizoril nekaj kar me še danes navdaja s ponosom, da sem bil zraven kot opazovalec. Študentje smo namreč po prvem letniku morali za dva tedna na vojaško usposabljanje na Pokljuki kjer so nas v roke dobili kadri JLA. Bila je res dobra izkušnja, a Bojan Pucelj je osupnil vse, ker nikomur niti na misel ni prišlo, da bi se tako obnašal. Bilo je nekega jutra, ko je tam na Pokljuki bolo res sveže in..../se nadaljuje/