Se spomnite, da je bil Kranj nekoč sejemsko mesto? Poleti smo drveli na Savski otok in še kam, zvečer posedali ob glasbi, bil je nek drugačen čas in drugačen Kranj. Potem so vse to preprosto - uničili in silno priljubljen Gorenjski sejem je izginil.
Se spomnite, kako glasni so bili politiki o Kranju - univerzitetnem mestu? No, Koper, Gorica ipd, so bili manj glasni, a so nekaj naredili. Mi nismo nič. Ali zelo malo. Pa če boste danes politike vprašali (desne in leve in vse vmes), bodo v en glas zatrobili: unoverzo hočemo, delamo na tem...Rezultat? Nič, manj kot nič.
Vam seže spomin v čas, ko smo še imeli skupščino in vse kar je zraven sodilo in je tam padel predlog, da je Kranj športno mesto in da naj to uvrstimo v naziv mesta. Pa se je vse skupaj nekako sfižilo kot je zdaj smešen naziv (neuporabljen), da smo univerzitetno mesto. Ker se s tem skoraj posmehujemo sami sebi.
Graditi je težko, uničevati očitno lažje. Doživljamo agonijo 100 let starega kluba, ki smo ga dali v roke ljudem, ki delajo kar hočejo. Nimamo več Gorenjskega sejma (pa še česa) ker je nekoč Kranj naredilo prepoznavnega. Ker smo - žal - prej nagnjeni k uničevanju kot pa k gradnji česa novega, pogumnega,
Umiranje na obroke (na s Trmo res izpostavljenem primeru) nam je torej lastno in stalno in na več področjih izpostavljeno ravnanje. Ključno pa je: komu je to bilo ali je in bo mar? Vsem nam je pač širok pojem, kajne. Nikomur? Smo že bližje...