Ko direktor prodaja podjetje kjer je lastnik in glavni odločevalec, ima za to vso pravico in seveda svoje razloge. Da le to naredi tako transparentno, razvidno in jasno kot mu narekujejo predpisi. In da na ta način dokaže in pokaže, da je (bil) dostojen podjetja, ki ga je vodil. Ker so nepisana pravila tudi jasna: ko proda, ni več direktor in ga zamenjajo novi lastniki. Če pa ne uspe s prodajo, ga zamenjajo - stari lastniki.

Verjeti v svoje podjetje je eno, dobiti plačilo za svojo lastnino pa včasih drugo. V kapitalizmu nima nihče pravice drugega učiti ali mu očitati ravnanje z njegovo lastnino. To je bistvo. In zato so pretresi v Domplanu najprej in predvsem stvar lastnikov in hec je samo v tem, da gre večinoma tudi za zaposlene, delavce. Ki so soočeni s tem, da direktorica ne verjame več v podjetje oziroma ga želi prodati. Vsaj svoj delež, da bo jasno.

Domplan za Kranj ni kar neka firma brez vpliva ali stika z javnostjo. Vsak mesec se tisoči srečujejo z njo preko plačanih položnic. Bogati so, gradijo nepremičnine, nam po svojem plinovodu dovajajo in prodajajo plin. Domplan je za Kranj ključnega pomena, ni dvoma. Zato je poskus prevzema, prodaje tega podjetja tektonski premik. Ne samo za podjetje, za ves Kranj oziroma vse, ki so z njim povezani.

Trma je edini medij, ki je zaznal to dogajanje. Želimo biti dostojni in korektni do vseh, a prva dama o svojem početju v svojem podjetju molči. Žal to ni v prid tistemu kar od odgovornih ljudi pričakujemo: jasna stališča o svojem podjetju....Vendar pa bodo in so že na delu odvetniki, ker se je očitno večina odločila, da verjame temu, v kar nima vere več Vera.

Zgodbi sledimo, ker je naša, kranjska zgodba. Z milijoni v ozadju. In nameni, ki pa jih ne vemo....a jih slutimo. Za denar gre. Kot vedno.