Kranj ni med najbolj izpostavljenimi, a že jutri je lahko drugače. Ko pride stiska, se ljudje spoznajo med seboj. Ker smo različni, ravnamo vsak po svoje: eni so panični, eni povsem neprizadeti, eni drvijo v trgovino, drugim se zdi smešno...Vsak med nami pokaže, kakšen je, ko pridejo izredne razmere.
Kranj naj bo drugačen: pomagajmo drug drugemu, spoštujmo drug drugega. In odzivajmo se, vsi skupaj in vsak zase, primerno. Nestrpnost in vsakršna oblika nasilja - to ni Kranj. Vsaj upam tako, a jamstva ni. Zagotovo smo vsi v razmerah kjer bomo morali (kot ob vojnem času pred desetletji) pomagati drug drugemu, da bi bilo vsem bolje. In pri tem se življenje ne bo ustavilo, le upočasnilo se bo. Ozrimo se okoli sebe, morda je kje v bližini kdo, ki se v teh razmerah sploh ne znajde - pomagajmo mu. Sebičnost je odveč: kljub vsemu gre za razmere in stanje, ki ga skupaj lahko obvladamo.
Ne manjka jih, ki zdaj na dan vlečejo politiko, stare in nove zamere. Drugi zopet uživajo, če se komu odgovornih pripeti napaka, če ni vse idealno. In tudi ne bo, to je jasno. Ker življenje ni samo celota dobrih ampak je tudi skupek slabih dejanj. In žal z njimi tudi - ljudi.
Kranj naj torej v tem času (ne glede na intenzivnost krize in posledic) zmore biti mesto ljudi, ki sami skrbimo zase in za druge. Ki zmoremo stisniti zobe in v težkih razmerah delujemo trezno in premišljeno in do sočloveka zmoremo čustva, ki so nam lastna - od dobrote do ljubezni....!
Je to preveč v tem času? Je pričakovanje nerealno, utopično? Trdim da ne in sem prepričan, da bom(o) to dokazal(i). Torej: virus nas ogroža,a tudi spoznava med seboj. Več bomo vedeli o sebi in drugih. Najbodo izkušnje na koncu take, da se jih bomo radi spominjali. V nove zmage!