Nekoč so bili časi, ko v radijskem etru ni mogel čvekati vsak vsevprek. Nacionalni radio je skrbel, da je tisti, ki je v etru vprašal "Za kaj se gre?" dobil krepko lekcijo. In za kaj gre pri krovnem projektu zgodovine Kranja - Kranjskem zborniku?

Gre preprosto zato, da deluje vse skupaj po inerciji in je uredniški odbor pač dokaj hermetično zaprta skupina ljudi kjer - na primer - je še naslovnica zdaj postala "zaščitni znak" za nekoga. Vsebina je itak tako pisana kot je pisana zgodovina Kranja, o kakem konceptu pa bralec ne dobi vtisa. A gre za znanstvene in druge prispevke (vsak je bil plačan do zdaj v zadnjem času 1000 evrov neto), ne za pogrošno branje kot je Trma, kajne?

Kranj ima preprosto premalo sveže krvi. Če to piše človek, star skoraj 62 let, je to žalostno. Kranjski zbornik 2020 je zadnji pred poskusom, da bomo prestolnica kulture za vso Evropo!? Bo samo ponovitev iste zgodbe v novi obliki? Bo samo nadaljevanje, da imamo (po Trilarju) kasj "za povedati", ali bi zmogli pritegniti še koga, ki bi Kranj danes in včeraj videl drugače?

Vprašanja ostajajo za oblast odprta. Svetnica Ana Pavlovski se je z dobrim namenom borila zato, da bi ne klestili proračuna zbornika, ki potem obleži v kleti!? Ampak: tudi pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni, kajne? Zato je dogajanje izpostavili bistveno: komu služi tak zbornik? Kdo mora skrbeti, da ga beremo? Kaj je v njem in kdo odloča in koliko je plačan?

Nismo še zmogli odgovora na vprašanje, ki je ključno: kakšen zbornik hočemo?

ps Trmasi želi, da bi bil vsak tak projekt odraz ambicioznosti Kranja, ne fevd skupinice ljudi....bogokletno???