Gradbeno dovoljenje je bil tisti "tajni dokument", ki bo za vedno ostal na plečih sedanjega mestnega svetnika in prej župana iz Več za Kranj, Boštjana Trilarja. Ne moremo zapisati, da se je kaj zlagal - a zamolčal je svojo in svoje uprave šlamastiko s projektom, ki bi bil odličen za partnerja kot je odličen tisti v Stražišču. Slednji je za del uporabnikov dejansko sramoten rezultat dolgoletnega pričakovanja športne dvorane, da o zasoljeni ceni 30 000 evrov mesečno ne pišemo...Trilar je vsem preprosto zamolčal, da ni bil sposoben pridobiti ključnega dokumenta, je pa bil sposoben na osnovi nečesa, česar ni imel, podpisati milijonsko pogodbo. Zakaj je to storil, ni znano. Korist? Slava?
Potemkinova vas telovadnice in učilnic je bila trd oreh za vse, ki so nasledili to razmetavanje denarja in nesposobnost odgovornih. Pa zdaj ne bomo peli slave novi oblasti, a nas veselijo dejstva: župan Rakovec ni nasedel, da se "nič več ne da narediti", ker je bila to logika Trilarja in njegovih kadrov, ki so tak "posel" (ob znani svetovalki...) zašuštrali. In je v dialogu s partnerjem in pogovuru s stanovalci ter z iskanjem dodatnih virov razrešil gordijski vozel, ki bi ga Kranj skušal razvozlati dolga leta z iskanjem odgovora: kako smo šli v projekt, ki je - škodljiv, nepripravljen, nedorečen!?
Zmaga razuma nastopi takrat, kot so nekoč predniki zapisali po latinsko "cum grano salis" , mi pa prevedli "z zrncem soli" oziroma - zdravo pametjo. Slednja je seveda za vsako oblast poglavitna, a če si narcisoidni samodržec z vedno končno besedo, sodbo in žigom na pogodbi, je to iluzija. In da ne bo kake pomote: verjamem (in upam, da ne bo tako...), da bo zdrsnila tudi ta oblast, ker so napake možne in tudi stalne. Tudi njim se bo kaj ponesrečilo, tudi oni bodo pogrešili. A prepričan sem, da scenarij tega ne bo tak kot je bil Trilarjev: pogubno klavrno skrpucalo rešenega problema, ki sploh še ni razrešen. Kajti za nas, nejeverne Trmatorje, bo rešitev šele, ko bomo zgrajeno videli!