Veličina zmagovalcev je v odnosu do poražencev. Priznajmo: slovenska tla so žal prepojena s krvjo nedolžnih, pobitih po vojni brez sojenja. Bili so (za zmagovalce) na napačni strani. Pustimo ob strani, da so angleški zmagovalci izročili našim zmagovalcem vse tiste, ki so bežali zaradi poraza čez Karavanke. Zavedali so se, da so bili na napačni strani in v štirih letih naredili zlo, da bi zmagali. Zlo nad lastnim narodom, ki je kasneje zlo storil nad njimi.
TO PA NE SPREMENI DANAŠNJEGA OBČUTKA IN ZADOVOLJSTVA, DA ZMAGO PRAZNUJEMO Z VSEM NAPREDNIM SVETOM. VENCE POLAGAJO PRED SPOMENIK ZMAGOVALCI. TISTI, KI SO PREGNALI ZAVOJEVALCA, OKUPATORJA, SOVRAŽNIKA. NI JIH MALO PRI NAS DANES, KI BI RADI PISALI ZGODOVINO NA NOVO IN POZABILI, DA SO BILI V SLOVENSKEM NARODU IZDAJALCI. TISTI, KI SO JIH V UNIFORME OBLEKLI OKUPATORJI, DA BI SE Z NJIMI BORILI PROTI LASTNEMU NARODU.
Kdor to pozabi, bo prej ali slej ukazal pozabiti tudi to, da smo si takrat izborili svobodo in preprečili uničenje naroda. Dobesedno izginili bi, če bi poraženci zmagali. Pa niso. In zato je občutek zmagoslavja trajen, večen. Ne maščevanje (nihče ga ne sme zanikati), zmaga je pridobitev za slovenski narod.
ZAMGOVATI ZNAMO SICER VSI: SE VESELITI, DVIGNITI ROKE, BITI VZNESENI. TEŽJE PRENESTI PORAZ - KAKRŠENKOLI, KJERKOLI. ČE SE BOMO ZAVEDALI, DA ZA VSAKO ZMAGO PRIDE TUDI PORAZ IN ZA VSAKIM PORAZOM ZMAGA, BOMO ŽIVLJENJE JEMALI KOT CELOTO VSEH TEH OBČUTKOV, OSEBNIH IN SKUPNIH DOŽIVETIJ ZMAG IN PORAZOV.
Moj dedek je padel kot partizan 1945. Drugi je bil zaprt v Begunjah kamor so ga poslali tisti, ki danes trdijo, da so se borili na pravi strani. Zaradi teh dejstev je moj osebni spomin enak zgodovinskemu: v vojni si samo zmagovalec ali poraženec. Žal.