Recimo: ljudje naj bi se v prihodnje zbirali ob kipih, ki nam - z vsem spoštovanjem do tujih literatov - niso niti malo blizu. Ljudje so ustvarjali v istem času kot France Prešeren, avo jim kipe sredi Kranja? Logika? Je ni. Je pa dober namen, ki mu ne oporekamo. In sto jurjev za ureditev parka, ki ga v Kranju dejansko pozna manj kot desetina prebivalcev. Pa še skoraj toliko za nastajoči park kjer na bi mi slavili - slovensko himno!? In himno naše vojske?! Ponesrečen poskus na cerkveni zemlji je še en dokaz, da je participativni proračun postal žal karikatura zapravljanja. Kjer o sto jurjih, ki jih je zapravil direktor javnega zavoda, javnost ne sme zvedeti nič? Opala: če imam čiste papirje, jih vržem vsakomur "v ksiht", najprej tečnemu novinarju...

Je torej doprsni kip španskega ali ruskega pesnika izpred stoletij "identiteta Kranja"? Se s takim početjem ljudje (ne samo elita) poistovetimo? Ali himne ne slavimo tako, da nas spreleti srh, ko jo slišimo ob praznikih, proslavah in zlasti - zmagah. Največkrat športnih. Takrat ne potrebujemo parka kjer se slikajo elite ampak je naše srce za himno in s tistimi, ki jo poslušajo v čast Sloveniji.

Ljudje se (po Sloveniji, Evropi, svetu) poistovetijo tudi s športom in posebej nogometom. V Mariboru je to "religija", v Kranju pa nam to ni uspelo. Pa držim pesti, da bi nam. Danes bodo kranjski žogobrcarji naskočili vrh druge lige, da bi jih gledali v prvi: štirje posojeni novinci, dva pristopila iz Raven na Koroškem pa eden iz Krškega ali...mi bo za njih utripalo srce navijača?

Identitete so tudi posiljene. Kapital jih skuša kupiti, ne vzgojiti. Kranjski nogometni oligarhi delujejo kot, da ne bi vedeli za bojkot lastnih navijačev? Kot, da ne bi zaznali okolja kjer nesporno vladajo, a je cena lahko huda: nogometna šola mladih je najnižje od takrat, ko smo jo v Kranju vzpostavili, da je bila za zgled drugim. Zato pa cvete trgovina s povprečnimi nogami povprečnežev. Oni naj bi dali Triglavu identiteto?

Pa kljub vsemu kot Kranjčan nikdar ne bom pozabil, da imamo v Kranju športno blagovno znamko. Zato želim uspeha košarkarjem, košarkaricam, rokometašicam, odbojkarjem, hokejistom, vaterpolistom in upam, da tudi nogomet nekoč preseže omejitve v glavah in identiteto tega mesta okrepili z žogo. Ker smo včasih vsi vedeli, da ima nogometna žoga dušo (bila je gumijasta znotraj usnja okoli nje)....Jo ima še tu in zdaj?

Miran Šubic, navijač