Košarka v drugi ligi, nogomet na poti tja, dobrega smučarja niti blizu, vaterpolo potopljen, plavanje in atletika bleda senca, hokej na ledu brez ledu in tako naprej in tako dalje. Leta in leta mirno gledamo, kako se kranjski šport spušča na dno. Nekoč smo bili mesto športa v mnogo večji domovini, danes smo samo še dokaz kranjske politike, gospodarstva, medijev in še česa. Da so krivi ljudje, ki v športu delajo? Zagotovo, a potem bi se vedelo, kje se dela slabo in kje ni uspehov. Zdaj pa je slika v celoti črna in žalostna. Smejejo se nam iz Kopra in Nove Gorice, Murske Sobote in Velenja ter Domžal in podobnih "velemest", Kranj pa svoje primerjave najde v Šenčurju in podobni konkurenci v športnem smislu. Medtem so tisti, ki bi lahko z eno potezo rešili šport in dali idole mladim ljudem, poslali v veter divijih finančnih špekulacij na desetine milijonov. Ko si njih vprašal, niso imeli denarja za šport. Imeli so ga za kaj drugega, šport naj "crkne" - in tudi bo! Mestna oblast pa miži na obe očesi, ko se proračunski denar zliva v zasebne žepe brez problemov, za šport pa denarja zmanjka. Kje ste, Marko Milič, Darjan Petrič, Matjaž Florjančič!? Bodo našim otrokom idoli tisti, ki so kranjskemu športu že zdavnaj rekli "ne"!?