Kaj bo? Česa ne bo? Kako bo? Bom preživel ali...? /vse to že imam v glavi, shranjeno/.
Kaj naj v glavo shranim za čas, ko vse vem in nič ne vem. Vem, da so ubijali raka v meni kot ga s svojimi mislimi ubijam sam. Kdo bo zmagal, ni jasno in ne gotovo. Medicina me je "ugrabila" in posvojila od konca maja za proces kjer sem pod zame izdelano masko po meri vsak delovni dan lahko poslušal žarčenje, ki je jamstvo, da rak izgine. Jamstvo, ki ni 100%.
Misli, ki naj jih shranim v glavo, sem sicer že lepo razvrstil:
1.
Jedi, ki jih bi rad jedel, ker sem jih rad jedel....dolg spisek je. Imate radi ocvrto jajce na pečenem krompirju? No, meni se prikazuje pred očmi.... In vmes sem shujšal 10 in več kilogramov, ker misli in želje ne prinašajo kalorij. Jih zdaj bodo?
Spisek je dolg, večinoma gre za jedi moje dobre vile in še kakšne iz ponudbe preprostih jedi. Povratek v normalno stanje bo, kom lahko pojedel....no, veliko je tega.
2.
Potem so tu rituali, ki kij ima vsak človek: kava in rogljiček...brez tega nisem znal začeti dneva.
Bo še kdaj tako? Ne vem. Vem pa, bi mi to pomenilo ogromno....
3.
Krivično je, da v teh seznamih in spiskih iz moje glave o tem, kaj si želim ipd., ljudi dajem na tretje mesto. Pa jih je toliko, ki jim dolgujem klepet, lepo besedo, kavico..SAJ ONI DOBRO VEDO, KDO SO IN KAKO DOLG SPISEK JE V MOJI GLAVI, KER ZADNJE ČASE TA MOJA AKTIVNOST PEŠA. Z VSAKOMUR BOM SPLI KAVO, OBLJUBIM. ČE MI LE ČASA NE ZMANJKA? NE, V TO NE VERJAMEM IN ZATO NA ZADNJI DAN ENE ETAPE MOJE BITKE VERJAMEM V NOVE DIRKE, ETAPE, CILJE...
Ja, glava je že polna spiskov, a srce še bolj: vsakomur, ki mi je v tem času namenil eno samo besedo, bi se rad oddolžil....no, potem bom še dolgo živel, da vse to opravim! AMPAK BOM IN MORAM! Se vidimo....