Že nekajkrat sem onemel od presenečenja, danes zopet. Pozvonilo je in vstopila je meni znana in draga oseba, sodi v okvir "žlahta" in se je spomnim, da je bila še kako zraven, ko sva se poročila z mojo ženo točno pred štirimi desetletji.
Z darilom je komaj šla skozi vrata, nato je rekla: "Zate je tale rastilna, zate je drevo življenja. V teh mesecih sem brala in bila s tabo in...." še nekaj lepih besed je bilo. Gesta pa prečudovita in simbolična in topla in človeška in pristna in še kaj. Zopet sem bil brez besed, dan je dobil novo vsebino in pomen in seveda: nimam besed zahvale za sporočilo, ki ga rastlina že z imenom nosi. Dober človek mi je z njo zaželel neka dobrega, ni dvoma.
Z gospo, ki je darilo prinesla, smo se znali prisrčno smejati, klepetati in tudi kaj drugega kdaj reševati. A to je proti današnjem darilu pač vsakdan, lahko tudi že preteklost. Kaj je prihodnost? Zelo preprosto lahko zapišem tole: da bi jo čim dlje časa občudoval, živel z njo in ona z mano. Preprosto, kajne? Darovalka pa se mi je zopet vtisnila v srce s svojo neposrednostjo. Hudič je hotel, da nismo imeli niti časa klepetati, enostavno sem ostal v šoku in zelena rastlina z mano....
Zeleno barvo imam zelo rad, Zato sem pri šefici naše zunanje ureditve vedno izposloval, da imamo okoli hiše čim več zimzelenih rastlin. Zlasti v času, ki prihaja me zelenilo okoli mene od nekdaj prepričuje, da je življenje = zelenje neuničljivo. Ko kdaj mora pasti kako naše drevo, mi ni prav. A narava pač dela po svoje in prav je tako.
Tako je to z drevesom življenja. Prišlo je k meni iz srca dobrega človeka. In tako naj ostane: ljudje nenehno kaj sporočamo. Tudi jaz s svojimi zapisi, a dojemanje tega prepuščam vsaki bralki in bralcu brez "navodil". Zato sem tako vzel tudi današnje presenečenje...navodilo je ime rastline, kajne?