Kot mlad "vajenec" sem na Valu 202 neizmerno užival v utripu redakcije. Takrat so bile Mija Škrabec Arbanas, Tanja Zrnič Klašnja in druge gospe v ospredju, med moškimi pa Drago Bulc, Brane Dmitrovič, Božo Žabjek, Darko Klarič, Črt Kanoni. A prvo ime je bila dama, gospa, zvezda Milanka Bavcon. Najprej sem jo doživel kot sodelavko, ki je bila za nas "vajence" vzor nastopanja, potem jo je kariera odnesla na televizijo pa v Cankarjev dom, a zdi se, da je bil Val 202 njen pravi medijski dom, zavetišče. In se je zgodilo, da sem bil urednik nedeljskega dopoldneva na Valu 202, ko se je pred mikrofon vrnila Milanka. Ko je odšla, sem bil nepomemben vajenec, a Dare Milič mi je kasneje zaupal kar precej odgovorne naloge. Tistega nedeljskega jutra ne bom nikoli pozabil. Program se je začenjal ob 8.uri in kot navadno je bilo vse za nedeljo bolj ali manj že pripravljeno. In sem prišel v četrto nadstropje radia malo pred osmo, ko me je znan glas presenetil: "Kava je skuhana..." (zame, za tehnika....) Skuhala mi jo je Milanka Bavcon, tisto nedeljo po dolgem času voditeljica programa. Ko mi je pod nos pomolila še napoved, ki jo je - bila je res profesionalka, da malo takih - pomolila pod nos, mi je bilo še bolj nerodno: "Milanka, res nisem tisti, ki bi tebi pregledoval napovedi..." in že "ti" mi je šel komaj z jezika, ker sem jo prej vedno vikal. Potem je nastalo nekaj kar mi bo tudi ostalo v spominu: ko se je oglasila prvič in tja do konca oddaje ob 13. uri, je telefon v režiji programa dobesedno ponorel: "Je danes na programu Milanka?", "Sem slišal prav Milanko Bavcon?", "Pozdravite gospo Bavcon..." in tako naprej x-krat. Takrat sem prvič dojel, kaj pomeni biti medijsko priljubljen, znan, slaven. Milanka je tiso dopoldne kot je bila to njena želja vedno, zasenčila vse, radio je bil njen. Ponosen sem, da sem delal z njo. Ne glede na zvezdniško držo, njeno urejenost in lepoto in privlačnost, je bila svetla oseba. Morda jo je življenje prav zaradi tega premetavalo na čereh, ki se jim reče banalnost vsakdana. Še zdaj se mi dozdeva, da je tudi sama ob vsej tisti popularnosti včasih kar lebdela in se hranila s pohvalami. Nato se je nekoč zlomila in se odločila oditi. Tista kava, ki mi jo je tisto nedeljo skuhala, je zame še vedno nekaj nedojmljivega. A taka je bila Milanka: osvojila je vsakogar...Naj počiva v miru in razveseljuje tam gori s svojim glasom....Meni je Val 202 v mnogih letih nudil ogromno takih doživetij, Milanko pa hranim nekje v shrambi spominov na prav posebnem mestu.
