Janez Janša bo z lahkoto zbral denar za stroške pravdanja. O tem ni dvoma. Dvom je o dražbi za to, ki je predstava za javnost. A vsebina pa je oprijemljiva: ker je izgubil pravdo, mora za sodne stroške zdaj "plačati" vojaška uniforma iz časov osamosvajanja, ki jo je ohranil Janez Janša. In čeprav so varovalke za to, kdo jo lahko kupi, je čisto možno - Janševo uniformo lahko kupi (vsaj posredno) Milan Kučan. In krog je sklenjen?

Finančna stiska je že v preteklosti izpostavila prvaka politične preobrazbe iz Titovega mladinca v fanatičnega borca proti vsemu kar je nekoč skušal predstavljati. Ko je vsa javnost spremljala, kako mu brat posoja za avto in z gotovino upravlja bančna uslužbenka oziroma sorodnica, je bil lepo tiho. Zdaj pa je javnost zopet na potezi: relikvijo, sveti predmet tistega, kar si je lastil in si še lasti (osamosvojitev...), je na prodaj. Kot tista parcela v Trenti, ki naj bi jo na držabi "oprali" sumov.

Janša kot vernik in njegov bog sta na fotografiji skrajno levo. A ideali so prej ali slej na prodaj in idoli prej ali slej umrejo. Vmes so interesi. Vsi mi menjamo kdaj pa kdaj idole, morda malo manj ideale, zanesljivo interese. Človeško. Zato pod drobnogled toliko bolj vzamemo tiste, ki to zanikajo in nam predpisujejo tako ideale kot vrednote kot idole. Zato je prodaja unforme iz "svetega časa vojne za Slovenijo" banalen dokaz, da je na prodaj vse in vsakdo. Sam osebno nikdar ne bi prodal nekaj (zdaj res banalnih) fotografij, posnetih med vojno. Ko nisem bil nič, kaj šele heroj. Sem pa delal svoje novinarsko delo. Ga ni denarja, da bi to vrednotil pa naj bo stiska še tako huda. A ljudje smo si različni.

Niti pomislite ne, da se primerjam z Janšo in njegovo dražbo in da je moj spomin po zaslugi prijatelja Mirka Kunšiča kaj drugega kot ilustracija, da vsakomur dokažem kje in kaj sem delal 1991. Janezu Janši (sva vrstnika) nisem verjel niti takrat, ko je vodil kolono mladincev v Titov Kumrovec, niti kasneje. Še manj danes. A to je čisto osebna presoja brez slehernega namena, da bi koga odvračal od drugačnih občutkov, vrednot, pogledov ipd. Zase lahko zapišem le, da enostavno nimam v sebi tega, da bi idolom našega časa verjel kot sem morda (vzgojen v bivši državi) prejšnjim. Razlog: leta prinesejo marsikaj in če sem komu kaj verjel (aktualno stanje to potrjuje), sem bil razočaran.

Se še spomnite velikih osamosvojiteljev, ki so s svojim majhnim in bednim dejanjem vračanja odlikovanj v polivinilasti vrečki pokazali, da je - na primer - v politiki vsaka umazanija človeškega ravnanja možna? No, prodaja "svete uniforme" je precej podobna temu. Vsaj zame.....Morda pa je samo banalen vsakdanji primer kupljivosti vsega in vsakogar.

Miran Šubic, državljan

PS

Meni je iz mojega žepa (pa še 2 000 000 drugim) Janez Janša že vzel nekaj evrov in zato seveda ne čutim njegove stiske, ko mora državi plačati kar je v zakonu. Ko smo na Trmi odkrili njegova letovanja v državni vili, smo terjali račune. Pa jih nismo dobili, ker naj bi šlo za "tržno zadevo" in varovanje osebnih podatkov. A je Janšo v bistvu namočil tisti njegov strankarski ipd. sodrug, ki je zadevo izpeljal. KPK je potrdila tisto, kar smo želeli mi: za Janševo družino je v Vili Zlatorog veljal poseben cenik in s tem prihranek v tisočih evrov...iz naših žepov!