Leta 2013 je nekdo podtakinl ogenj pri meni doma. Poslal mi je resne in nedvoumne grožnje. Iz Društva novinarjev Slovenije (članarino sem plačeval več kot 30 let....) mi nihče ni poslal niti ene besedice spodbude in sem izstopil. Iz čisto osebnih razlogov: dovolj mi je bilo tega, da se ta vase zaprta srenja ukvarja samo z določenimi problemi določenih ljudi in medijev ipd., za novinarja, ki mu strežejo po življenju pa nimajo niti (tolažilne) besede...

Precej prej mi je Miran Lesjak, odgovorni urednik Dnevnika, zagrozil s "trgom dela" (kjer sem zdaj), ker nisem privolil v delo za Poslovni Dnevnik brez jasnih navodil, kako delamo. Ker nisem hotel delati v slogu "slišali smo", "govori se", "baje je" ipd. kar so počeli Suzana Rankov, Vesna Vuković in Tomaž Modic ter Primož Cirman. Tisti Cirman, ki trenutno menja portal delovanja (prej je omenjena skupina v bolj ali manj isti sestavi delala na državnem portalu in je bila plačana v podjetju v državni lasti), in "sesuva" SDS in Janeza Janšo, ki je od nekdaj trdil, da naši slovenski mediji niso doživeli tranzicije oziroma so v njej obstali. Cirman etc. imajo podatke, ki jih niso objavili (ali pa ne vse) do 2020, ko se sestavlja desna vlada, čeprav se vse dogaja od 2018. Objavili so jih zdaj in sebi zbili verodostojnost, ki jo tako radi poudarjajo. S tem so padli na raven Janševih medijev (Nova24ur ipd.), ki so nesporno plačani z Orbanovim denarjem in so obrtniško gledano sramota za novinarstvo (da o komentarjih žaljive in nizkotne vsebine ne pišem) katerekoli države. Kot ima Janša prav o tem, da je slovensko novinarstvo na ravni Cirmana ipd. , tako je njegov odnos do tega mogoče enačiti s poskusom osvojitve Dela ipd. v času, ko je bil na oblasti.

Omenjeni moji kolegi so na Dnevniku sloveli po nazivu "medijski ubijalci", ker so takrat sesuvali podjetja z varne razdalje (vsaj za eno imam dokaze, kako je to potekalo) in "nažigali" tiste,o katerih so dobili "podatke"! Poslovni Dnevnik je otrok Mirana Lesjaka, ki ga je izpodrinila Suzana Rankov, nato pa Lesjak njo in so morali omenjeni kolegi z Dnevnika. Med tem s(m)o sesuli naklado časopisa na 17 000 izvodov, ob začetku tisočletja so ljudje prebrali 62 000 izvodov Dnevnika. Zato me ne prepriča "usklajeni timing" kolege Cirmana etc. pri sesuvanju Janeza Janše&SDS. Nič nimam proti, da to pišejo, verjamem, da so dobili "servirane" točne podatke iz najbolj zaupljivih virov, ne dvomim o novinarski spretnosti, znanju.

Nikdar pa ne bom pozabil, kako privilegirani do "posebnih informacij" so bili na Dnevniku in da sem tak način dela na soočenju s Suzano Rankov in Miranom Lesjakom odklonil in za Poslovni Dnevnik nisem pisal skoraj nikoli, ker so me potem pustili pri miru, kot se reče. Dokler bomo v Sloveniji imeli Janševe medije, plačane s tujim denarjem in na drugi strani "razsikovalne novinarje tipa Cirmanetc.", se nam ne piše dobro: javnosti samo dokazujemo kakšni smo.

Miran Šubic

ps

Sam sem po 38 letih dela za Dnevnik sprejel povabilo župana Kranja Matjaža Rakovca, podpisal pogodbo in jo izpolnil do centa natančno, potekla je 31.12.2020. Vmes me je skušal sesuti kot podjetnika gorenjski medijski monopolist, a sem dobil na trgu tudi kako novo ponudbo, da prodam svoje storitve. Moj odnos do Kranja in njegove oblasti lahko preberete vsak dan. Trma ni nikdar prejela niti centa od nikogar, ustaviti so jo skušali posredno in neposredno: Miran Lesjak, Boštjan Trilar, Marija Volčjak, Več za Kranj ipd. itd. Ni jim uspelo!