Najprej: nikomur ne vsiljujem tistega, kar so vsilili meni. Ker moram plačevati elektriko z naročnino vred, sem plačeval tudi slovensko sodelovanje na Evroviziji /zapisano kot prireditev z glasbeno (?) vsebino/. Zdaj mi neta ne bo več treba, ker ne bom več poslušal slovenskih pesmi /pa čeprav tudi v angleščini/ in čakal, da mi v tej kuhinji vseh kuhinj kdo nameni kako točko ali dve. No, ne meni. Nam, Sloveniji, naši skladbi.
Doooolga leta ne gledam in poslušam ničesar v zvezi s tem dogodkom. Pa kaj: milijoni se odločijo drugače. Pri glasbi pa kulinariki pa....so okusi res različni. Ko pa sem bil prisiljen v ta cirkus, sem naredil edino kar sem lahko: odnehal sem. Se umaknil. Ker to z mojim odnosom do glasbe res ni imelo več nič skupnega. Dogodek, ki je bil za mnoge v Sloveniji pomemben in tudi dobičkonosen, je bil zame tragičen dokaz, da nimamo evrovizije - mišljeno kot nekega pogleda naprej na to našo staro celino in vse kar se tu dokagaja.
Ko so nas sprejeli medse, smo bili vzneseno razpoloženi. Zdaj doživljamo razvrednotenje v največji vojni po drugi svetovni vojni. Enostavno želimo biti pomembni in odločilni - a smo le še privesek. Odločitve, ki bi jih morali oblikovati, oblikujejo drugi. Evrovizija? Ne, le potrditev, da izgubljamo vlogo, ki si jo zaslužimo - a ne kar tako in samo po sebi ampak z vsem kar lahko ponudimo. Da je politika ob tem "prisilila" Slovenijo, da na evro odru ne bo več prepevala, je tragično. Sami te odločitve kljub jasnim sporočilom na tem istem odru in z njega, nismo zmogli. Konec koncev: če na tem odru lahko (pa sploh ne omenjam njihove žalostne vloge danes) Izrael poje kot del Evrope, je to absurd. Je potem čudno, će so lahko zraven tudi drugi? Če tudi v košarki in nogometu ipd. lahko sodelujejo kot del - Evrope?
Ko zmanjka kriterijev, navadno zmanjka ponosa. Problem je, če ga imaš nasploh premalo. Ker potem nimaš niti samozavesti. Ta pa je za vsakogar in za narod ključna. Umik z evro odra (četudi s politično podlago) je zame logičen glede na razvoj dogodkov: ta davkoplačevalski denar lahko porabimo drugeča, bolje - o tem sem pa prepričan. Nobenega vpliva kot plačnik vsakoletnih polomij nisem imel in ga nimam niti zdaj, ko nas ne bo več zraven. A če smo ohranili košček samozavesti, potem to za nikogar ne bo tragedija, izguba in podobno.
"Kdor poje, zlo ne misli!" je stara krilatica, doma malo južneje. Lahko pa dela zlo vse dni in vsak dan - potem pa pride prepevat. A ne vsak: enemu to politika prepove, drugemu (agresorju) pa ne. Z odhodom s tega odra smo svojo evro vizijo prvič vsaj pokazali. In to je zame več vredno.
Miran Šubic, ki posluha nimam veliko - a me vsako petje nikdar ni moglo in me ne bo prepričalo....