Rad jih poslušam. Zberejo se prav pod balkonom, ob peskovniku. Otročad je pisana: eden je bolj tih, drugi glasen, ampak vsi so res posebni. Zato, ker take razdirajo, da me včasih (skrijem se za balkonska vrata) popade smeh: tako podobni so nam, tako naši! Zadnjič se je vnel besedni spopad glede ravbarjev in žandarjev, stare igre, ki je bila tudi del našega otroštva...

Janez je zadnje dni dobro razpoložen. Navadno je bil čemeren otrok s "kot limono grizel" obrazom, zdaj pa je važno pokimal in - glej čudo - vsi so utihnili: "Zdaj je pri nas problem z žandarji, ne z ravbarji! Žandarji so tisti, ki so na napačni strani, ravbarji pa bodo prišli na oblast in potem ne bo več teh žandarjev..." Niso ga vsi dobro razumeli, starši so z Dolenjske doma in Janez malo vleče besede...."Ja, žandarji so mojo mamico ustavili, ko je z avtom z dvorišča zapeljala! Ampak ona zna voziti, je petkrat izpit delala! Pa ravno njo, da je bila potem čisto iz sebe....žandarji so res nadloga!" se je strinjala potegnjena deklica, ki je posebej rada dodala kakšno angleško, da je izpadla bolj pametna in načitana in tudi tokrat se ni zadrževala: "Of kors maj hors!" je važno pristavila in nisem bil gotov, če je vedela, kaj naj bi to pomenilo. Vzkipel pa je Marjan, ki zadnje čase na prste ene roke šteje, kdo je še njegov prijatelj. Je fant bolj zabavne sorte, ko koga oponaša, otroci kar pokajo od smeha. Zadnje čase mu ni do hecov, zato pa je bil tokrat ogorčen: "Tam kjer so ravbarji glavni in žandarjem kažejo, kaj naj delajo, je nekaj narobe! Pri nas pravijo, da je to tako, kot bi šel 45.leta med ta bele - pa še sam točno ne vem več, kateri so beli in kateri rdeči. Je pa res: tisti, ki je proti žandarjem, je na strani ravbarjev..." je pomignil proti Janezu, ki je nekoč v šoli edini vedel, kaj je forint: "Forint je doma na Madžarskem od koder je vsak forint ali pa evro ali pa dolar dober!" je osupnil razred s svojim znanjem. Matej je bolj prikrite sorte fantič, zobni aparat ima zdaj, bolj malo se smeje, a vedno rad poudari: "Jaz sem za poštenje in v cerkvi gospod vedno rečejo, da kdor v cerkev hodi - ta je dober in pošten! In zato je prav, da preverimo žandarje, ki jih pri naši nič ne omenjajo!" Mesarjev sin Zdravko navadno vrti zobotrebecpo ustih, ampak v druščini vsi opazujejo, ali bo bolj naklonjen Marjanu ali Janezu: "Jaz pravim, da bodo kje glavni ravbarji, če imajo podporo, drugod pa žandarji! In jaz bom podprl..."

V tistem se je iz dnevne sobe oglasil znan (ne)mili glas boljše polovice: "Se midva gnilo jajce igrava, da si zopet pustil nogavice...." Ja, igric je vseh sort, kajne in v tejle domači med vedno ujame moja najdražja!