Kako izgubiti kredbilnost ali po domače: zakaj ti ljudje (ne) verjamejo pa ne glede, kaj rečeš? Ko večraj trdiš, da je pri sosedih nevarno in danes tam lepo skrbiš za svojo lastnino, si na poti, da izgubiš verodostojnost! Razen v enem primeru: če si jo že zdavnaj izgubil...Kajti ne pozabimo, kako se je končalo s stranko, ki jo je vodil naš Jelko in je šla rakom žvižgat! Politično je naredil enkratno potezo, ko je odšel iz Slovenije in lepo živel od evropske pa diplomatske plače.
Čeprav upokojenec, ni mogel reči ne, ko pokliče on. Tisti, ki ga je Jelko pljuval v času svoje notranjepolitične kariere ga že jutri lahko pošlje, na primer, v Washington za nagrado, ker nam razlaga, kdaj naj se objemamo, kje naj bomo, ko on pripravlja vikend za zimo avgusta!?
Traba je biti dosleden in dojeti in sprejeti in priznati: vsi se menjamo. Kar je logično. Menjamo svoje ocene in stališča, menjamo svoj odnos do tega in onega. Problem nastopi, ko ljudje, ki menjajo vse razen svojega ega, želijo učiti druge. Nas zviška podučevati. Nam pridigati in soliti pamet. Nas stalno imeti za otroke, ki potrebujejo njega, da nam pove, kako in kaj. Taki ljudje imajo eno lastnost, ki jih drži na površju: ne menijo se za druge, a želijo lepo živeti od njihovih žuljev. "Kacinovanja" so zgodba o tem, kako nekdo (poln sebe) ne more odnehati, oditi, se posloviti z dostojanstvom dobrega, ki ga je storil. Ker vsi storimo dobro in slabo. Ne, želi nam priskutiti sebe, virus, boj proti virusu, državo, televizijo, nastope...vse. Sam se spomnim, da sem bil pred volitvami v evropski parlament povabljen na otvoritev razstave v Kranju. Ki jo je pripravil Jelko Kacin. Vsebina razstave: Jelko Kacin. Sekundiral pa mu je Lojze Peterle, ki je v tem času opozoril nase s tem, da je za posle z maskami ipd. priporočil - hčerko. In se mu je to zdelo celo prav, spodobno in logično. Jelko in Lojze /spodaj na fotografiji iz leta 2015, ko Kranjčanu niti razstava o samem sebi ni pomagala do stolčka v evropskem parlamentu, a so ga poslali za diplomata v NATO...)
