Ponavljam ponovno: z Matjažem Rakovcem sva prijatelja, no: vsaj dobra znanca. Zato me je nekoč povabil kot sodelavca, končala sva brez sporov. Osebno nikdar nisva našla žal besede drug za drugega. A naš kranjski župan se je ob tem na dnevni bazi razgaljal: politični striptiz je pri koncu. Zadnji odvrženi figov list je stavba na Cesti talcev, ki je značilna za Kranj, ker je klavrna dediščina več županov. V čem je naglavni greh sedanjega? V tem, da mso verjeli, da bo drugače. Bolje? Vsekakor.
Med tem se je zgodila prenova mostu, ki je razkačila ves Kranj. Potem je župan odprl park, ki ni imel dovoljenj. Zdaj mu država zapira medgeneracijski center, ker zopet ni dovoljenj. Kaj dela uprava, ki jo vodi njegov "politični potrčko" Bojan Veselinović? Kaj dela desetine uradnikov in funkcionarjev, da smo medtem doživeli še klavrno propadle poskuse, da nam podtaknejo igralnico v Tušu, smučarsko dvorano pod Joštom? Lani Matjaž Rakovec ni uspel zapraviti večine denarja za naložbe. Obenem pa molči o svojih obljubah, ki jih je trosil sicer kot vsak politik brez premisleka in zaradi svoje kronične "politične okužbe" s samovšečnostjo. Nešteta priznanja dežujejo, ljudje se avtobusne postaje sramujejo. Pa ne samo tega: Kranj zopet vidno zaostaja ob 96 000 000 evrov proračuna kjer potem denar ostane na računu, krediti niso najeti po načrtih, denar za naložbe neporabljen.
Zdaj se lahko zgodi, da bo medegeneracijski center dokončen dokaz, kako se je pred nami razgalil župan, ki naj bi bil vrhunski poslovnež, dopadljiv politik. Kar je najbolj mučno: kos za kosom je odmetaval sam in to še počne. Dobesedno sili Kranjčanke in Kranjčane, da se obrnejo stran ob njegovih nasmeških, ob prejetih nagradah in priznanjih. Zakaj?
Matjaž Rakovec ne zna pridobiti pravočasno dovoljenj za park, zdaj mu država iz istega razloga zapira še objekt, ki je farsa vsega kar naj bi bil. Kot postaja žal župan sam sebi farsa, posmeh in dejansko mi ga je žal. Enostavno je žrtev narcisoidnega obnašanja, nesposobnosti svojih podrejenih in dejstva, da je Matjaž Rakovec kot cesar v pravljici dejansko - nag. Bolestna nagnjenost k všečnosti in nesposobnosti priznanja kake napake ni samo njegova: vse bolj oskubljen je tudi golob v svojem golobnjaku. Vzorec obnašanja takih pa je nevaren vsem nam. Ker smo mi ljudje z napakami in slabostmi - oni pa so nezgrešljivi in nepogrešljivi. Slečeni župan pa je vse manj rešitelj Kranja in vse bolj "davitelj", ki nas duši s tem, da nam vsiljuje navidezni Kranj, mi pa živimo v stvarnem....
Miran Šubic, ki sem z Matjažem rad popil kavo dokler ni ukinil te navade in skuša ukiniti tudi ....