Bilo je v znanem lokalu v središču Ljubljane kjer sva sedela s prijateljem in opazila, da je vstopil Aleksander Čeferin, najbolj vpliven Slovenec odkar imamo svojo državo. Kasneje sva se v istem lokalu čisto naključno srečala, prvič po tistem času, ko je še kot predsednik NZS hodil v Kranj poslušat laži župana Mohorja Bogataja, kako bo prenovil Športni park in omogočil evropsko prvenstvu do 17 let.

Izmenjala sva nekaj prijaznih stavkov, njegov namig je bil jasen in zgovoren: "Pa saj se midva tikava..." in tako naprej. Izmenjala sva si celo klica na mobilnika, da sva shranila številki in kasneje sem bil z njim še nekajkrat v stiku v neki nogometni zadevi. Civilizacijsko in civilizirano sva torej zgladila odnos, vsebina pa je ostala. Alenka Bratušek kot tedja članica vodstva NK Triglav me je leta 2011 seznanila, da za ureditev nastopa NK Triglav v prvi ligi terja vodstvo NZS moj odhod iz kluba! Bila je to prva nogometno-politična lustracija v Sloveniji pod patronatom stranke Zares. Nisem se uklonil in kasneje dobil še tole pravno mnenje o vzroku za vse skupaj: odvzeli so nam licenco - krivično, umazano, manipulativno...In takrat je NZS vodil prav Aleksander Čeferin, ki je bil v dobrih odnosih z Bratuškov ipd. itd. Kakšna je bila njegova vloga v tem, da vržejo Triglav iz prve lige (osvojili smo 7. mesto v ligi in nismo imeli centa dolga...), mi še ni jasno - vloga Bratuškove pač.

Triglav je potem igral v prvi ligi, sam pa sem jeseni 2011 odšel iz kluba in nogometa po svoji volji. Podpora javnosti (oglasili so se celo borci in nas podprli...) je bila velika, poskus moje odstranitve ni uspel. Po več kot desetletju pa sva z Aleksandrom Čeferinom dosegla "spravo". A ostal sem pri tistem pregovoru, ki sem ga v življenju uporabil mnogokrat: oprostim lahko, pozabim nikoli! Največji paradoks najinega osebnega urejanja odnosa pa je bil tale: ob istem času, ko sva midva segla v roki, je bila v istem lokalu Alenka Bratušek s svojim "potrčkom". Na to sem opozoril Sandija, ki mi je kasneje sporočil, da se z Bratuškovo nista pozdravila čeprav sem tudi njej povedal, kdo je v sosednjem prostoru. Očitno njun odnos ni bil več tak kot takrat, ko mi je političarka skušala dopovedati, da moram iz kluba...ker Čeferin etc. tako hočejo!

To je moj povzetek dogajanja, ki ga štejem med najbolj mučne v mojem življenju. Je trma vzrok, da nisem popustil nekomu, ki je postal predsednica vlade in nekomu, ki je bil in je najbolj vpliven Slovenec? Ne vem, tak sem. Danes je pogled nazaj drugačen, a bistvo je ostalo: nisem pristal na politično-nogometno lustracijo in obenem sem zadovoljen, da sem z Aleksandrom Čeferinom zakopal bojno sekiro, kot se reče. SODIM, DA JE EDEN NAJBOLJ SPOSOBNIH POLITIKOV ČEPRAV SE SKUŠA VEDNO OD POLITIKE DISTANCIRATI. BREZ TE SPOSOBNOSTI NE BI POSTAL PREDSEDNIK UEFA IN TO OSTAL. TOLIKO SEM SPOZNAL USTROJ NOGOMETNIH ZAKULISIJ, DA TO ODGOVORNO TRDIM. NJEGOV NAPOVEDAN ODHOD IMA ZAGOTOVO VSE PREJ KOT OSEBNE RAZLOGE ČEPRAV SO SLEDNJI TUDI NESPORNI. ČE BO LE HOTEL, BO PREDSEDNIK SLOVENIJE BREZ RESNEGA TEKMECA. KOT SEM SI UPAL JAVNO ZAPISATI TAKRAT, KO JE BIL NA VRHU, TRDIM TUDI ZDAJ: INTELIGENTEN KOT JE, MALO STVARI PREPUŠČA NAKLJUČJU. SLOVENIJA JE IMELA RES MALO VODIJ TAKEGA KALIBRA IN DOBRO JE, ČE BOMO TO IZKORISTILI KOT DRŽAVA. KAJTI NEMŠKI KANCLER SE NA NJEGOV TELEFONSKI KLIC ODZOVE TAKOJ, PREDSEDNIK SLOVENSKE VLADE IPD. PA ČAKAJO NA VRSTO...

ps

Osebno videnje zgodbe, ki ji v nogometu ni para, je pri meni dokumentirano do zadnje pike in vejice. Naiven kot sem včasih pa sem šele kasneje zgodbo z licenco kluba kot ceno za moj odhod dobil v obraz od mojega nogometnega sopotnika, ki ima mnogo lastnosti - hrbtenice pa nima: "Saj veš, da si se zameril mnogim na NZS zaradoi dolgega jezika in so te skušali disciplinirati preko licenciranja in vsega ostalega!" Priznam: do takrat nisem razmišljal tako, a je zelo verjetno res. Tudi klub bi žrtvovali, da mi ne upognili. Pa me niso.

Miran Šubic, ki imam za mnoge stvari dober spomin. Sandiju Čeferinu sem segel v roko in s tem dokazal, da je treba v življenju marsikaj dojeti...